Stremenska mišica
| Stremenska mišica | |
|---|---|
 |
|
| The medial wall and part of the posterior and anterior walls of the right tympanic cavity, lateral view. | |
stremenska mišica
|
|
| Kosti in mišice v bobnični votlini v srednjem ušesu | |
| latinsko: | Musculus stapedius |
| Gray's | subject #230 1046 |
| izvor: | Walls of pyramidal eminence |
| narastišče: | Neck of stapes |
| arterija: | Stapedial branch of posterior auricular artery |
| živec: | Facial nerve (nerve to stapedius) |
| akcija: | Control the amplitude of sound waves to the inner ear |
Stremenska mišica (latinsko musculus stapedius) je najmanjša mišica v človeškem telesu, ki stabilizira prav tako najmanjšo kost v človeškem telesu, tj. stremence (stapes). V dolžino meri okoli 4-5 mm, v širino pa 1-2 mm.[1]
Izvira iz iz stožčaste izbokline (eminentia pyramidalis) na zadnji strani bobnične votline in se narašča glavico stremenca (caput stapedis).
Mišico oživčuje vejica facialnega živca, tj. nervus stapedius.
Funkcija[uredi]
Mišica duši tresljaje (vibracije) stremenca preko potezanja za glavico kosti. S tem preprečuje prevelike tresljaje kosti in s tem uravnava amplitudo zvočnega valovanja, ki se prenaša preko slušnih koščic iz zunanjosti v notranje uho. Tako tudi ščiti notranje uho pred preglasnimi zvoki, katere predstavljajo v glavnem lastni glasovi človeka.
Patologija[uredi]
Ohromelost (paraliza) omogoča nihanje stremenca z večjo amplitudi kot običajno, kar povzroči hiperakuzo, tj. prevelika občutljivost na neznatno glasnost. Hiperakuzo v glavnem povzročata prevelika glasnost zvoka (npr. zvočniki na koncertnih prireditvah in eksplozije) in poškodbe glave, pa tudi kronične okužbe (infekcije) ušesa ter kirurški posegi ali zdravila/droge (npr. fenciklidin ali PCP)[2] z delovanjem na osrednje živčevje v smislu stranskih učinkov.[3]
Opombe in reference[uredi]
- ^ Blevins, C.E. (1968). "Motor Units in the Stapedius Muscle". Arch. Otolaryngol. 87 (3): 249-254. http://archotol.highwire.org/cgi/content/summary/87/3/249.
- ^ Rappolt, R.T.; Gay, G.R. in Farris, R.D. (1980). Phencyclidine (PCP) Intoxication: Diagnosis in Stages and Algorithms of Treatment. 16. str. 509-529. doi:10.3109/15563658008989980.
- ^ Hyperacusis Information Site. Pridobljeno 24.01.2010.
