Streif

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Streif

Spodaj (Hausberg–Traverza–Rasmusleitn–Cilj)
Kraj: Avstrija Kitzbühel
Gora: Hahnenkamm
Član: Club5+
Premiera: 19. marec 1937
Tekmovanje: Pokal Hahnenkamm
Smuk
Start: 1.665 m.n.v.
Cilj:    805 m
Viš. razlika:    860 m
Dolžina: 3.312 m
Max. naklon: 40,4° stopinj (85%)
Pov. naklon: 15,1° stopinj (27%)
Min. naklon:   1,1° stopinj (2%)
Rekord proge: 1:51.58 – Fritz Strobl (1997)
Max. hitrost: 153 km/h – Walchhofer (2006)
Št. zmag: Švica Didier Cuche (5x)

Streif je klasična smukaška proga v Kitzbühelu v Avstriji, na kateri smukači že od leta 1937 tekmujejo za "Pokal Hahnenkamm". Leži nad Kitzbühlom na Tirolskem pod goro Hahnenkamm (Petelinji greben). Velja za najtežjo, najnevarnejšo, najbolj zlogasno in najbolj prestižno ter obiskano smukaško progo na svetu.

Leta 1966 so v gostišču Seidlalm tik ob tej progi, so trije smučarski funkcionarji Serge Lang, Honore Bonnet in Bob Beattie prišli na idejo da ustanovijo Svetovni pokal v alpskem smučanju in so tudi ga.

Od leta 1995, redno pa od leta 2000 naprej, na progi "Streifalm", ki v večini poteka po tej progi, le da z precej nižjim startom, v zdaj že tradicionalnem petkovem terminu vozijo tudi superveleslalom.

Vse do 2016 je klasični smuk na Streifu skupaj z nedeljskim slalomom na sosednji progi "Ganslern" še zadnjič štel za kombinacijo, prvi v seštevku obeh časov pa je postal zmagovalec pokala Hahnenkamm.

Gre sicer za povsem naraven teren, pašnike, proga sicer ni urejena in na njej ni moč kar tako smučati.

Vsak zmagovalec tekme za vse večne čase dobi svoje ime na eni izmed gondol, kar je posebna čast.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1931: Prvič za pokal Hahnenkamm[uredi | uredi kodo]

Leta 1931 je potekal prvi smuk za "pokal Hahnenkamm", ki je bil sicer izpeljan na drugi progi nedaleč stran, imenovani "Flecklam", ko je Ferdl Friednsbacher zmagal s časom 4:32,4 minute.

Leta 1932 in 1935 je tekmovanje potekalo na progi "Stickelberg", leta 1936 pa na progi "Penkelstein".

1937: Selitev na Streif[uredi | uredi kodo]

Od leta 1937 naprej se tekmuje na tej progi. Zmagal je avstrijec Thaddäus Schwabl s časom 3:53.1.

Leta 1938 je bila že napovedana tekma odpovedana, naprej pa tekem vse do konca druge svetovne vojne ni bilo. Prva leta po vojni so zmagovali le domači, avstrijski smukači. Dvakrat sta bila izboljšana rekordna časa proga, leta 1952 pa edinkrat doslej tekmovanje sploh ni bilo v koledarju.

1953–56: Zloglasna »Mišnica« dobila ime[uredi | uredi kodo]

Najkasneje leta 1956 je Toni Sailer, st., sicer oče legendarnega avstrijskega smučarja Tonija Sailerja, dal ime zloglasni strmini na vrhu proge in jo poimenoval »Mišnica« saj je imel občutek, da tekmovalci brez da bi videli kam, na pamet skočijo v neznano, direktno v past, mišelovko.[1][2]

1967: Prvič za svetovni pokal[uredi | uredi kodo]

Od leta 1967, tukaj prirejajo tekme v svetovnem pokalu, torej že od prve sezone. Takraj je z zmagal Jean-Claude Killy z časom 2:11.82.

1981: Padec Križaja na Hausbergu[uredi | uredi kodo]

Križaj po padcu na Streifu

»Vedno bolj me je vleklo nazaj, ko
pa sem v takem položaju zapeljal v
luknjo, iz katere me je kar izstrelilo,
je bilo seveda po meni. Vsaj za zdaj
ne čutim posebnih bolečin.«

Delo (19.1.1981)[3]

17. januarja 1981 je Bojan Križaj na "Prelomnici Hausberg", na svojem edinem smuku v karieri, spektakularno frčal po zraku. Padec, ki še danes buri duhove in je postal del slovenske nacionalne športne folklore. Tisto leto je bilo skupaj kar 13 padcev, med drugimi je zelo grdo na ciljni strmini padel tudi Hans Enn. Šved Ingemar Stenmark pa je napol stoje, previdno in s počasno vožnjo z več kot 10 sekundami zaostanka končal na 34. mestu.[4][5][6]

1997: Postavljen rekord proge[uredi | uredi kodo]

Rekord proge drži avstrijec Fritz Strobl, ki je leta 1997 zmagal s časom 1:51,58 minute.

V letu 1998 je bila dirka izpeljana malo drugače: namesto da bi šla proga po Hausbergu in Traverzi ju je zaobšla in sicer po Ganslernu (zgornjem delu slaloma in slalomski prelomnici, tam pa se je spet priključila na ciljno strmino smukaške proge).

1999: Rekordno število gledalcev[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 je skupaj v treh dneh, tekme obiskalo kar 99.000 obiskovalcev in 53.000 v smuku, oboje rekord, največ v zgodovini tega tekmovanja.[7]

2006: Walchoffer drvel z 153 km/h[uredi | uredi kodo]

21. januarja 2006, je Michael Walchhofer (AVT) zmagal smuk in na cilji strmini postavil absolutni hitrostni rekord proge pri 153 km/h.[8]

Kako je Streif dobil ime?[uredi | uredi kodo]

Streif je dobil ime po delu poti v gornjem delu proge, katere lastnik je bil Straiff, kmet iz vasice Brixen (10 km zahodno od Kitzbühla).[9]

Odseki proge od starta do cilja[uredi | uredi kodo]

Original[10] Slovensko Kratek opis
»Startschuss« »Štart« 51% (27°) naklon, v 8,5 sekundah do 100 km/h
»Mausefalle« »Mišnica« max. 85% (40,4°) naklon, skok med 60 in 80 m
»Karusell« »Vrtiljak« 180° stopinjski viseči U zavoj, sile do 3,1 g
»Steilhang« »Strmina« 72% (35,8°) naklon, tehnično zelo zahtevna strmina
»Brückenschuss« »Gozdna pot« 7% (4°) naklon, prva ravnina po izhodu iz "Steilhang"
»Gschöss« »Cesta« druga ravnina, najpoložnejši del 2% (1,15°), drsenje
»Alte Schneise« »Stara poseka« dolga in relativno strma, a nezahtevna strmina (52%)
»Seidlalmsprung« »Skok pri kmetiji« leta 1994 novo zgrajen skok pri slavni kmetiji "Seidlalm"
»Seidlalm« »Kmetija« tu se je leta 1966 rodila ideja o svetovnem pokalu
»Lärchenschuss« »Macesnova pot« drsenje mimo macesnov po 90° stopinjskem zavoju
»Oberhausberg« »Zgornji Hausberg« Gostišče ob progi, malce nad "prelomnico Hausberg"
»Hausbergkante« »Prelomnica Hausberg« 70% (35°) naklon, zahteven skok v prečni prehod
»Traverse« »Prečni prehod« izredno težek, grbinast, poledenel in viseč prehod (3,5 g)
»Zielschuss« »Ciljni pospešek« skok v strmino in kompresija, najhitrejši del (do 145 km/h)
»Zielsprung« »Ciljni skok« dolg, zahteven in nevaren višinski skok tik pred ciljem

Podroben profil proge[uredi | uredi kodo]

"Start" – "Mišnica" (spodaj)
"Alte Schneise" (St. poseka)
"Seidlalm", slovito gostišče kjer so Serge Lang, Honore Bonnet in Bob Beattie leta
1966 ustanovili Svetovni pokal
Franz Klammer leta 1976
Cel "Streif" viden na gori Hahnenkamm (Petelinji greben)
Didier Cuche (SUI) dobil
rekordnih 5 smukaških zmag

Start (Startschuss)[uredi | uredi kodo]

Start je na 1.665 metrih nadmorske višine. Iz starta gre tako praktično v prosti pad, saj ima začetna strmina, ki je dolga 160 metrov, naklon 27° stopinj (51%), kjer tekmovalec v 8.5 sekunde doseže hitrost 100 km/h in 8.5 na ekstremno poledeneli in viseči podlagi, prileti direkt na skok čez "Mišnico". Smučar ti nima časa dihat. Na vrhu je kot nikjer drugje prav posebna atmosfera, popolna tišina, v znak strahospoštovanja do te izjemno težke in nevarne proge. V preteklosti si je že marsikateri manj izkušen tekmovalec (smukač) zadnji trenutek v startni hišici premislil in odpel smuči.

Mišnica (Mausefalle)[uredi | uredi kodo]

"Mausefalle" (Mišnica) je nabolj zloglasen, najbolj nevaren in najbolj znan del proge na svetu. In tudi najstrmešji del proge z 40,4° stopinjskim (85%) naklonom. Odsek v katerega smukač pridrvi z 100 km/h, smučar enostavno preskoči (60 do 80 metrov) in do konca strmine pospešuje do 120 km/h in nadaljujejo v ostreme levem zavoju v kompresijo. Ime tega odseka si je sredi 1950ih let izmislil Toni Sailer, st..

Vrtiljak (Karusell)[uredi | uredi kodo]

"Karusell" (Vrtiljak) je zelo zahteven in oster 180° stopinjski viseči U zavoj v desno, kamor prideš z veliko hitrostjo kompresiji iz izhoda "Mišnice". Tekmovalec v tem zavoju doseže centrifugalno silo 3,1 g.

Strmina (Steilhang)[uredi | uredi kodo]

"Steilhang" (Strmina) je eden tehnično najzahtevnejših odsekov v svetovnem pokalu nasploh, z zelo težkim dolgim desnim zavojem v strmino z naklonom 35,8° stopinj (72%) in ostrim visečim zavojem v levo v "Brückenschuss".

Gozdna pot (Brückenschuss)[uredi | uredi kodo]

"Brückenschuss" (Gozdna pot) je prvi zelo ozek položen del z naklonom 7% (4°) ob zaščitni mreži, takoj po ostrem in strmem visečem desnem zavoju izhoda iz odseka "Steilhang". V tem odseku je Bode Miller leta 2008 z veliko hitrostjo priletel in v zraku z smučmi peljal in podrsal po zaščitni ograji, nadaljeval in smuk končal celo kot drugem.

Cesta (Gschöss)[uredi | uredi kodo]

"Gschöss" (Cesta) je najpoložnejši del proge z 2% naklonom, kjer tekmovalec drsi po dolgi ravni cesti in mora pazit da ne zgublja hitrosti. To je drugi še bol položni del takoj po "Brückenschuss".

Stara poseka (Alte Schneise)[uredi | uredi kodo]

"Alte Schneise" (Stara poseka) je dolg in relativno strm odsek, a ne pretirano zahteven. Odsek se začne takoj po dolgi položni ozki ravnini, na prelomnici z manjšim skokom in se nadaljuje v "Seidlalm skok".

Skok pri kmetiji (Seidlalmsprung)[uredi | uredi kodo]

"Seidlalmsprung" (skok Seidlalm) je skok točno na sredini proge, ki je bil umetno zgrajen leta 1994, poimenovan po bližnjem gostišču "Seidlalm", ki je znano po tem da so tam leta 1966 trije fukncionarji in smučarski zanesenjaki prišli na idejo da ustanovijo Svetovni pokal v alpskem smučanju in so ga slab mesec kasneje na FIS kongresu tudi uradno udejanili. Na skok pridejo v globokem počepu, brez da bi videli kam skočijo. Tu ni prostora za napako saj morajo tekmovalci v zraku zaviti v desno da pridejo idealno v naslednji zavoj.

Macesnov mimovoz (Lärchenschuss)[uredi | uredi kodo]

"Lärchenschuss" je pasaža mimo macesnov, kamor smučar pridrvi po 90° zavoju iz "Seidlalma".

Zgornji Hausberg (Oberhausberg)[uredi | uredi kodo]

"Oberhausberg" (Zgornji Hausberg) je odsek med "Prelomnico Hausberg" in "Larchenschuss".

Prelomnica Hausberg (Hausbergkannte)[uredi | uredi kodo]

"Hausbergkannte" (Prelomnica Hausberg), ki ima naklon 35° stopinj (70%), je najbolj pomemben in odločilen del proge, ki ga tekmovalci kar preskočijo. Zelo pomembna sama linija skoka, saj ta vodi v izjemno zahteven levi zavoj proti visečemu kucljastemu prečnemu prehodu. In če tekmovalec vanj pride prenizko je vsega konec, saj izgubi preveč časa in hitrosti, lahko pa je tudi nevarno, če pride prenizko ga lahko gravitacija posrka in sledi ponavadi hudi padec, ki se z veliko hitrostjo konča v zaščitni mreži. Leta 1981 je tukaj spektakularno padel Bojan Križaj.[11]

Prečni prehod (Traverse)[uredi | uredi kodo]

Prečni prehod ("Traverse" "Querfahrt") je poledenel in izjemno zahteven ter sorazmerno dolg viseč prečni prehod, v katerega temovalec dobesedno skoči iz Prelomnice Hausberg. V tem odseku gravitacija vseskozi tekmovalca vleče in tišči močno navzdol, je poln kucljev, smučina pa zelo nemirna, tudi z veliko spektakularnimi padci.

Ciljni spust (Zielschuss)[uredi | uredi kodo]

"Zielschuss" (ciljni spust) je zadnja strmina pred ciljem, kjer gre do 145 km/h (rekord 153 km/h) in v nemirno kompresijo.

Ciljni skok (Zielsprung)[uredi | uredi kodo]

"Rasmusleitn" (tudi "Zielsprung") je spektakularen ciljni skok, ob visoki hitrosti lahko nese zelo visoko in daleč.

Vsi smukaški zmagovalci[uredi | uredi kodo]

Seznam zmagovalcev vseh klasičnih smukov za pokal Hahnenkamm in tudi 13 nadomestnih (dodatnih) smukov:[12]

Datum Leto Zmagovalec Država Čas Opomba
↓ FIS Svetovni pokal ↓
20. januar   2024 Cyprien Sarrazin (2)  Francija 1:52.96
19. januar   Cyprien Sarrazin (1)  Francija 1:55.75
21. januar   2023 A. Aamodt Kilde (2) Zastava Norveške Norveška 1:56.90
20. januar   Vincent Kriechmayr  Avstrija 1:56.16
23. januar   2022 Beat Feuz (3)  Zastava Švice Švica 1:56.68 prestavljeno iz sobote na nedeljo (vremenska napoved)
21. januar   A. Aamodt Kilde (1) Zastava Norveške Norveška 1:55.92 zaradi vetra start nižje (40 metrov nad "Mišnico")
24. januar   2021 Beat Feuz (2)  Zastava Švice Švica 1:55.29 Iz sobote prestavljen na nedeljo (vremenska napoved)
22. januar   Beat Feuz (1)  Zastava Švice Švica 1:53.77 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli Wengen (COVID-19)
25. januar   2020 Matthias Mayer  Avstrija 1:55.59
25. januar   2019 Dominik Paris (3) Zastava Italije Italija 1:56.82 Iz sobote prestavljen na petek (zaradi vremenske napovedi)
20. januar   2018 Thomas Dressen  Nemčija 1:56.15
21. januar   2017 Dominik Paris (2) Zastava Italije Italija 1:55.01
23. januar   2016 Peter Fill Zastava Italije Italija 1:52.37 zaradi vetra start nižje (40 metrov nad "Mišnico")
24. januar   2015 Kjetil Jansrud Zastava Norveške Norveška 0:58.16 zaradi megle start nižje ("Seidlalmsprung" – 1.6 km)[13]
25 januar   2014 Hannes Reichelt  Avstrija 2:03.38 pomanjkanje snega (obvoz mimo "Hausberga" in "Traverze")
26. januar   2013 Dominik Paris (1) Zastava Italije Italija 1:57.56 [14]
21. januar   2012 Didier Cuche (5)  Zastava Švice Švica 1:13.28 zaradi sneženja start nižje ("Alte Schneise" – 2 km)[15]
22. januar   2011 Didier Cuche (4)  Zastava Švice Švica 1:57.72 [16]
23. januar   2010 Didier Cuche (3)  Zastava Švice Švica 1:53.74 [17]
24. januar   2009 Didier Défago  Zastava Švice Švica 1:56.09 [18]
19. januar   2008 Didier Cuche (2)  Zastava Švice Švica 1:52.75 zaradi vetra start nižje (40 metrov nad "Mišnico")[19]
27. januar   2007 pomanjkanje snega in mraza; nadomeščen 23.2.2007 v Garmisch-Pa[20]
21. januar   2006 Michael Walchhofer  Avstrija 1:46.75 zaradi megle start nižje (dno "Mišnice")[21]
22. januar   2005 zaradi varnosti (sneg, dež); nadomeščen 18.2.2005 v Garmisch-Pa[22]
24. januar   2004 Stephan Eberharter (2)  Avstrija 1:55.48
22. januar   Lasse Kjus (2) Zastava Norveške Norveška 1:58.78 "Četrtkov smuk" – nadomestil odpadli Wengen (sneg, veter)
25. januar   2003 Daron Rahlves ZDA 1:09.63 zaradi megle start nižje ("Alte Schneise" – 2 km)[23]
19. januar   2002 Stephan Eberharter (1)  Avstrija 1:54.21
20. januar   2001 Hermann Maier  Avstrija 1:56.84
22. januar   2000 Fritz Strobl (2)  Avstrija 1:46.54 skrajšan smuk
23. januar   1999 Hans Knauß  Avstrija 1:54.18
22. januar   Lasse Kjus (1) Zastava Norveške Norveška 2:14.13 "Petek" – sprinterski smuk v 2 vožnjah (start: "Alte Schneise")
24. januar   1998 Kristian Ghedina Zastava Italije Italija 2:05.49
23. januar   Didier Cuche (1)  Zastava Švice Švica 2:31.55 dve skrajšani vožnji (start: "Alte Schneise")[24]
25. januar   1997 Fritz Strobl (1)  Avstrija 1:51.58 časovni rekord proge, ki še ni bil presežen
24. januar   Luc Alphand (3)  Francija 2:12.55 "Petek" – šprinterski smuk v 2 vožnjah (start: "Alte Schneise")
13. januar   1996 Günther Mader  Avstrija 1:54.29 časovni rekord je držal 1 leto
14. januar   1995 Luc Alphand (2)  Francija 1:40.97 Smuk 2 – znižan zaradi preveč snega (start: "Steilhang")
14. januar   Luc Alphand (1)  Francija 1:40.33 Smuk 1 – prestavljen iz petka na soboto (start: "Steilhang")
15. januar   1994 Patrick Ortlieb  Avstrija 2:00.12
16. januar   1993 pomanjkanje snega; nadomeščeno 16.1.1993 v St. Anton (dobili umetno zasneževanje)
18. januar   1992 Franz Heinzer (3)  Zastava Švice Švica 1:56.63
17. januar   Franz Heinzer (2)  Zastava Švice Švica 1:56.04 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli St. Anton
(časovni rekord je držal 4 leta)
12. januar   1991 Franz Heinzer (1)  Zastava Švice Švica 1:58.71
20. januar   1990 Atle Skårdal Zastava Norveške Norveška 2:26.20
14. januar   1989 Daniel Mahrer  Zastava Švice Švica 1:58.42
13. januar   Marc Girardelli  Luksemburg 2:01.25 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli Las Leñas
16. januar   1988 pomanjkanje snega; nadomeščen 16.1.1988 v Bad Kleinkirchheim
25. januar   1987 Pirmin Zurbriggen (3)  Zastava Švice Švica 1:58.06
18. januar   1986 Peter Wirnsberger (2)  Avstrija 2:02.04
17. januar   Peter Wirnsberger (1)  Avstrija 2:01.77 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli Garmisch-Pa
12. januar   1985 Pirmin Zurbriggen (2)  Zastava Švice Švica 2:08.65
11. januar   Pirmin Zurbriggen (1)  Zastava Švice Švica 2:06.95 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli Puy St. Vincent
21. januar   1984 Franz Klammer (4)  Avstrija 2:02.82
22. januar   1983 Todd Brooker Kanada 2:01.96
21. januar   Bruno Kernen  Zastava Švice Švica 2:06.68 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli Wengen
16. januar   1982 Steve Podborski (2) Kanada 1:57.24
15. januar   Harti Weirather  Avstrija 1:57.20 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli Morzine
(časovni rekord je držal 10 let)
17. januar   1981 Steve Podborski (1) Kanada 2:03.46
12. januar   1980 Ken Read Kanada 2:04.93
20. januar   1979 Sepp Ferstl (2) Zahodna Nemčija Z. Nemčija 2:04.48
21. januar   1978 Josef Walcher (2)
& Sepp Ferstl (1) 		 Avstrija
Zahodna Nemčija Z. Nemčija 		2:07.81 dva zmagovalca z istim časom
20. januar   Josef Walcher (1)  Avstrija 2:06.90 "Petkov smuk" – madomestil odpadli Heavenly Valley
15. januar   1977 Franz Klammer (3)  Avstrija 2:09.71
25. januar   1976 Franz Klammer (2)  Avstrija 2:03.79
18. januar   1975 Franz Klammer (1)  Avstrija 2:03.22 časovni rekord je držal 7 let
26. januar   1974 Roland Collombin (2)  Zastava Švice Švica 2:03.29 časovni rekord je držal 1 leto
27. januar   1973 Roland Collombin (1)  Zastava Švice Švica 2:13.32
15. januar   1972 Karl Schranz (4)  Avstrija 2:24.36
14. januar   Karl Schranz (3)  Avstrija 2:23.70 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli Val d'Isere
23. januar   1971 odpovedano; nadomeščen 31.1.1971 v Megève
17. januar   1970 odpovedano; nadomeščen z VSL na progi Ganslern; 16. januar (1. tek) in 17. januar (2. tek)
18. januar   1969 Karl Schranz (2)  Avstrija 2:18.80
20. januar   1968 Gerhard Nenning  Avstrija 2:14.49
21. januar   1967 Jean-Claude Killy  Francija 2:11.82 časovni rekord je držal 7 let
↓ FIS–A ↓
22. januar   1966 Karl Schranz (1)  Avstrija 2:16.6 časovni rekord je držal 1 leto
23. januar   1965 Ludwig Leitner Zahodna Nemčija Z. Nemčija 2:30.8
1964 pomanjkanje snega
19. januar   1963 Egon Zimmermann  Avstrija 2:20.7 časovni rekord je držal 3 leta
20. januar   1962 Willi Forrer  Zastava Švice Švica 2:37.6
21. januar   1961 Guy Périllat  Francija 2:29.2
16. januar   1960 Adrien Duvillard  Francija 2:26.1 časovni rekord je držal 3 leta
17. januar   1959 Buddy Werner ZDA 2:33.4 časovni rekord je držal 1 leto
18. januar   1958 Anderl Molterer (2)  Avstrija 2:40.7 časovni rekord je držal 1 leto
19. januar   1957 Toni Sailer (2)  Avstrija 2:47.1
14. januar   1956 Toni Sailer (1)  Avstrija 2:57.8
15. januar   1955 Anderl Molterer (1)  Avstrija 2:46.2 časovni rekord je držal 3 leta
23. januar   1954 Christian Pravda (3)  Avstrija 2:47.9 časovni rekord je držal 1 leto
17. januar   1953 Bernhard Perren  Zastava Švice Švica 2:54.5 časovni rekord je držal 1 leto
↓ Mednarodno tekmovanje ↓
1952 zaradi Mednarodnega nordijskega tedna, tekme edinkrat v zgodovini ni bilo na koledarju
8. februar   1951 Christian Pravda (2)  Avstrija N/A  
7. februar   Christian Pravda (1)  Avstrija 2:57.1 "Petkov smuk" – nadomestil odpadli...?
11. marec   1950 Fritz Huber, ml. (2)  Avstrija N/A  
11. marec   Fritz Huber, ml. (1)  Avstrija 3:04.3 Nadomestni smuk za odpadli...?
5. februar   1949 Egon Schöpf  Avstrija 3:03.0
13. marec   1948 Helmut Lantschner  Avstrija 3:16.3
13. marec   Edi Mall  Avstrija 3:14.1 Nadomestni smuk za odpadli...?
7. marec   1947 Karl Feix  Avstrija 3:36.0
2. marec   1946 Thaddäus Schwabl (2)  Avstrija 3:04.3
1945 zaradi 2. svetovne vojne tekem ni bilo
1944
1943
1942
1941
1940
1939
1938
19. marec   1937 Thaddäus Schwabl (1)  Avstrija 3:53.1 prvič in odtlej na progi"Streif"
↓ Tekme so potekale na drugih progah ↓
7. marec   1936 Freidl Pfeifer  Avstrija 5:03.2 tekmovanje na progi "Penkelstein"
23. marec   1935 Siegfried Engl  Avstrija 4:38.8 tekmovanje na progi "Stickelberg"
24. marec   1934 tekme ni bilo zaradi političnih razlogov
25. marec   1933
19. marec   1932 Walter Prager  Zastava Švice Švica 7:56.4 tekmovanje na progi "Stickelberg"
28. marec   1931 Ferdl Friedensbacher  Avstrija 4:34.2 tekmovanje na progi "Flecklam"

Največ smukaških zmag na Streifu[uredi | uredi kodo]

Vse smukaške tekme od 1937 naprej, vključno z 13 dodatnimi oziroma nadomestnimi smuki:

1 zmaga[uredi | uredi kodo]

2 zmagi[uredi | uredi kodo]

3 zmage[uredi | uredi kodo]

4 zmage[uredi | uredi kodo]

5 zmag[uredi | uredi kodo]

Club5+[uredi | uredi kodo]

Leta 1988 je Serge Lang (soustanovitelj svet. pokala), ustanovil elitni "Club5", v katerem je bilo prvotno pet najpomembnejših in najstarejših klasičnih smukov z dolgo tradicijo: Kitzbühel, Wengen, Garmisch, Val d’Isère in Val Gardena. Z namenom boljšega trženja in tekem na najvišji ravni.[25][26]

Kasneje so se pridružili še drugi in spremenili ime v Club5+: Alta Badia (1994), Cortina (1997), Kranjska Gora (1997), Schladming (1998), Maribor (1998), Adelboden (2004), Kvitfjell (2005), St. Moritz (2010), Åre (2011), Zagreb (2013), Crans-Montana (2016), Madonna di Campiglio (2020).

Jasná je leta 2021 postala pridružen član kluba. Medtem pa je Lake Louise (2003-2021) kot prvi izstopil in ni več član kluba.

Odpovedano ali skrajšano[uredi | uredi kodo]

  • 1995, 1998, 2000, 2003, 2006, 2008,2012, 2015, 2016, 2022 — skrajšani
  • 1964, 1970, 1971, 1988, 1993, 2005, 2007 — pomanjkanje snega
  • 1938, 1939, 1940, 1941, 1942, 1943, 1944, 1945 — vojna
  • 1952 — tekem edinkrat v zgodovini ni bilo v koledarju
  • 1998, 2014 — obvoz po Ganslernu (mimo Hausberga in Traverze)

Nadomestni smuki[uredi | uredi kodo]

  • 1948, 1950, 1951, 1972, 1978, 1982, 1983, 1985, 1989, 1992, 1999, 2004, 2021 — le ti seveda niso šteli za pokal Hahnenkamm

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Ski-Toni Sailer-Die Geschichte (glej na 14:00)«. YouTube. 18. januar 2023.
  2. ↑ »Der härteste Sprung der Welt«. Salzburger Nachrichten. 24. januar 2015.
  3. ↑ »Podborski - še tretjič Stenmark da, Križaj ne (stran 11)«. Delo. 19. januar 1981.
  4. ↑ »Kitzbühel 1981 (padec Križaja)«. YouTube. 17. januar 1981.
  5. ↑ »Kitzbühel 1981 (samo padci)«. YouTube. 17. januar 1981.
  6. ↑ »Kitzbühel 1981 (vožnja Stenmarka)«. YouTube. 17. januar 1981.
  7. ↑ »Uradna statistika obiskov od leta 1977 naprej«. hahnenkamm.com. 18. januar 2023.
  8. ↑ »Hahnenkamm-Rennen: Showdown in den Alpen«. redbull.com. 11. januar 2022.
  9. ↑ »Die Abfahrt für Legenden -- Woher die Streif ihren Namen hat«. m945.de. 18. januar 2023.
  10. ↑ »Racing courses overview diagram«. Kitzbüheler Ski Club. Pridobljeno 26. januarja 2013.
  11. ↑ »Bojan Križaj padel v Kitzbuhelu (1981)«. YouTube. 17. januar 1981.
  12. ↑ »Honor Roll - the champions, men, downhill«. Kitzbüheler Ski Club. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2012. Pridobljeno 26. januarja 2013.
  13. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2015«. International Ski Federation. Pridobljeno 25. januarja 2015.
  14. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2013«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2013. Pridobljeno 26. januarja 2013.
  15. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2011«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2012. Pridobljeno 21. januarja 2012.
  16. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2011«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2011. Pridobljeno 22. januarja 2011.
  17. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2010«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2010. Pridobljeno 25. januarja 2010.
  18. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2009«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2009. Pridobljeno 25. januarja 2010.
  19. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2008«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2011. Pridobljeno 1. decembra 2008.
  20. ↑ »Like it or not, men prep for Kitz slalom-fest«. skiracing.com. 26. januar 2007. Pridobljeno 20. januarja 2009.
  21. ↑ »Kitzbuehel: Walchhofer wins downhill; Rahlves, Miller check in at 3-4«. skiracing.com. 21. januar 2006. Pridobljeno 27. januarja 2009.
  22. ↑ »KITZBUEHEL 2005: Hahnenkamm downhill cancelled for safety reasons«. skiracing.com. 22. januar 2005. Pridobljeno 20. januarja 2009.
  23. ↑ »Results Kitzbühel Downhill 2003« (PDF). International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. maja 2011. Pridobljeno 27. januarja 2009.
  24. ↑ »Results Kitzbühel Extra Downhill 1998«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2011. Pridobljeno 25. januarja 2010.
  25. ↑ »Srečko Medven predsednik elitnega združenje (page 9)«. Naše novice. Junij 2010.
  26. ↑ »Club5 facts«. club5.com. 18. januar 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Streif&oldid=6160023«