Stranka modernega centra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za združeno stranko SMC in GAS glej Konkretno.
Stranka modernega centra
PredsednikZdravko Počivalšek
UstanoviteljMiro Cerar
Ustanovljena2. junij 2014
Ukinjena4. december 2021
NaslednikKonkretno
SedežLjubljana
Ideologijaliberalizem
Politična pozicijasredina/leva sredina
Evropska pripadnostALDE
Barvamodra
Spletno mesto
http://www.strankasmc.si/

Stranka modernega centra (kratica SMC; nekdaj Stranka Mira Cerarja) je nekdanja slovenska politična stranka, ki jo je ustanovil pravnik in kasneje predsednik vlade Miro Cerar mlajši. Drugi in zadnji predsednik stranke je bil Zdravko Počivalšek. Na evropski ravni je bila stranka članica Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Obstajala je do združitve z Gospodarsko aktivno stranko, 4. decembra 2021.[1] Novo ime stranke je Konkretno.

Stranka, ki je bila ustanovljena junija 2014, je na volitvah čez mesec dni zmagala in osvojila 36 poslanskih mest.[2][3] Sestavila je 12. vlado Republike Slovenije, v kateri sta poleg SMC sodelovali tudi Demokratična stranka upokojencev Slovenije in Socialni demokrati.[4] Vlada je mandat zaradi odstopa premierja Cerarja predčasno končala svoj mandat 14. marca 2018. Po državnozborskih volitvah 2018 se je stranka odločila, da zavrne koalicijska pogajanja z relativno zmagovalko volitev, Slovensko demokratsko stranko. Vstopili so v pogajanja z drugo uvrščeno Listo Marjana Šarca ter 13. septembra 2018 vstopili v manjšinsko, 13. vlado Republike Slovenije, v kateri so poleg LMŠ in SMC sodelovali še Socialni demokrati, DeSUS in Stranka Alenke Bratušek, zunajkoalicijska partnerica pa je bila stranka Levica.[5][6]

Zaradi slabega rezultata na evropskih volitvah (stranka je dosegla 1,60 % glasov), je odstopil predsednik in ustanovitelj stranke Miro Cerar.[7] Na jesenskem kongresu ga je nasledil gospodarski minister Zdravko Počivalšek.[8] Po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, se je Stranka modernega centra vključila v koalicijska pogajanja pod vodstvom Slovenske demokratske stranke in 13. marca 2020, v začetku epidemije koronavirusa, vstopila v 14. vlado Republike Slovenije, pod vodstvom Janeza Janše. 26. marca 2021 so iz poslanske skupine izstopili trije poslanci, s čimer jih je ostalo pet, stranka pa je postala najmanjša koalicijska stranka.

Na kongresu, ki ga je imela stranka 16. septembra 2021 v Celju, je Zdravko Počivalšek napovedal združitev stranke SMC z Gospodarsko aktivno stranko (GAS), ki jo je vodil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca.[9][10] Delegati so združitev podprli, zgodila se je 4. decembra 2021 v Celju. Novo ime stranke je Konkretno. Predsednik je postal Počivalšek, predsednik stranke GAS Alojz Kovšca pa podpredsednik.[1] Napovedali so sodelovanje s še drugimi manjšimi strankami in lokalnimi listami.[11]

Zgodovina stranke[uredi | uredi kodo]

Ustanovitelj in prvi predsednik stranke Miro Cerar.

Stranka je bila ustanovljena 2. junija 2014. Prvotno je bila stranka imenovana Stranka Mira Cerarja. Za politično pot se je Miro Cerar odločil po tem, ko je odstopila vlada Alenke Bratušek. Na ustanovitvenem kongresu, ki se ga je udeležilo okoli 400 članov, so določili še desetčlanski izvršni odbor stranke, v katerem so bili: Milan Brglez, Bojan Dobovšek, Vesna Györkös Žnidar, Janja Hojnik, Mitja Horvat, Gregor Jagodič, Erik Kopač, Simona Kustec Lipicer, Jure Leben in Mitja Sojer.

V stranki so v programskih načelih izpostavili, da se zavzemajo za državo blaginje, temelječo na sodelovanju, znanju in odgovornosti. Pri teženju k tem ciljem pa kot temeljna vodila izpostavljajo pravno državo, trajnostni razvoj, družbeno odgovornost in človekovo dostojanstvo.[12]

2014: Zmaga na prvih volitvah[uredi | uredi kodo]

Milan Brglez (desno) je postal predsednik Državnega zbora RS.

Že od ustanovitve je SMC kotirala na prvem mestu predvolilnih javnomnenjskih anket. Na volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je stranka prejela največ glasov med strankami, in sicer 301.563 oz. 34,49 %. V državnem zboru je tako prejela 36 poslanskih mest, kar je bilo za petnajst več od drugouvrščene stranke. Vodja poslanske skupine je postala Simona Kustec Lipicer. V času kampanje je stranka poudarjala, da je v primeru zmage pripravljena sodelovati v koalciji s komerkoli, razen s tistimi, katerih predstavniki so pravnomočno obsojeni ali "javno kompromitirani".[13] V luči dogodkov preteklih let sta bili ciljani stranka SDS, katere predsednik Janez Janša je bil pred volitvami pravnomočno obsojen na zaporno kazen (ki je bila kasneje razveljavljena[14]) ter stranka Pozitivna Slovenija, katere predsednik Zoran Janković je bil prav tako kot Janša obremenjen s strani Komisije za preprečevanje korupacije, poleg tega pa še v številnih pravnih postopkih.[15][16]

2014–2018: Vlada Mira Cerarja[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: 12. vlada Republike Slovenije

Po volitvah je SMC vstopila v koalicijska pogajanja s tretje uvrščeno Demokratično stranko upokojencev Slovenije ter s četrto uvrščenimi Socialnimi demokrati. 25. avgusta 2014 je bil Miro Cerar v Državnem zboru RS izvoljen za mandatarja 12. vlade Republike Slovenije, podprlo ga je 57 poslancev, proti jih je bilo 11.[17] 8. septembra 2014 so stranke podpisale koalicijsko pogodbo,[18] v državnem zboru pa je bila vlada potrjena 18. septembra 2014. Stranki Mira Cerarja je pripadlo osem ministrskih mest in eno brez listnice. Že 1. avgusta 2014 je državni zbor potrdil svojega novega predsednika, to je postal tedanji podpredsednik SMC Milan Brglez.[19]

Stranka se je 7. marca 2015 na 1. rednem kongresu preimenovala iz Stranke Mira Cerarja v Stranko modernega centra. 2. junija 2016 je stranka dobila tudi podmladek SMC mladi, prvi predsednik je postal Rok Novak, podpredsednika pa Anja Jankovič in Nejc Šporin.[20] Na lokalnih volitvah leta 2014 je iz vrst stranke prišlo več kot 280 občinskih svetnikov, s čimer se je utrdila tudi na lokalni ravni. Članica stranke je tudi evropska komisarka za promet, Violeta Bulc.

Miro Cerar je 14. marca 2018 odstopil z mesta predsednika vlade, ker je menil, da je bila odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum o gradnji drugega tira, na katerem je vladni projekt gradnje drugega tira dobil 53-odstotno podporo, »kaplja čez rob« v smeri neupravičene podpore vsem tistim, ki so želeli projekt preprečiti. Hkrati je z odstopom preprečil, da bi v pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja (pogajanja so bila zaradi odstopa avtomatično prekinjena) morebitna realizacija pretiranih finančnih zahtev nekaterih sindikatov prekinila uspešen proces konsolidacije javnih financ.[21]

Državnozborske volitve 2018[uredi | uredi kodo]

Slika:Volitve 2018 plakat1.jpg
Predvolilni plakat SMC 2018 (levo).

Stranka se je udeležila državnozborskih volitev v letu 2018. Geslo kampanje je bilo "Bolje za vse", zanjo pa so zbrali 373.734,41 €. Porabljenih sredstev je bilo 369.328,18 €.[22] Na volitvah so z 85.705 glasovi oz. 9,75 % osvojili četrto mesto in deset poslanskih mest.[23] Med izvoljenimi poslanci sta bila tudi predsednik stranke Miro Cerar in podpredsednik Milan Brglez. Stranka je med vsemi sodelujočimi na volitvah v primerjavi z letom 2014 doživela največji padec, saj je izgubila 26 poslanskih mest. Že v času kampanje je stranka zatrjevala, da ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša. Kljub temu, da je predsednik države Pahor slednjemu podelil mandat za sestavo koalicije, je predsednik drugouvrščene stranke Liste Marjana Šarca Marjan Šarec sestavljal svojo koalicijo. Pogovorov za vstop vanjo se je udeležila tudi SMC.[24][6]

2018–2020: V Šarčevi vladi[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: 13. vlada Republike Slovenije

Zunanji minister Cerar z Mikeom Pompeom.

Nova, 13. vlada Republike Slovenije, v kateri so poleg SMC in vladajoče LMŠ bili še Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek in Demokratična stranka upokojencev Slovenije, je prisegla 13. septembra 2018. Šlo je za prvo manjšinsko vlado v zgodovini Republike Slovenije, potrebne glasove ji je prispevala zunajkoalicijska partnerica Levica. Stranka modernega centra je bila tretja največja vladna stranka, pripadla so ji štiri ministrska mesta. Čeprav se je v času sestavljanja vladne koalicije omenjalo težnje Mira Cerarja po mestu predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, mu je naposled pripadlo mesto ministra za zunanje zadeve. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je postala Ksenija Klampfer, minister za okolje in prostor Jure Leben, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je ostal Zdravko Počivalšek.[25]

Po razkritju medijev, da naj bi vlada Mira Cerarja krepko preplačala maketo za drugi tir,[26] je v javnost prišlo več špekulacij o tem, da naj bi si SMC nezakonito pridobila finančna sredstva na lasten račun. Trditve so podkrepila dopisovanja med Juretom Lebnom, ki je bil vodja projekta 2. tira, ter med uslužbenko.[navedi vir] Leben je 27. februarja 2019 odstopil z mesta ministra za okolje in prostor ker da naj ne bi želel škoditi ugledu ministrstva zaradi dvomov, ki so leteli nanj, kljub temu, da je ves čas trdil, da je nedolžen. Nasledil ga je Simon Zajc.[26]

Cerarjev odhod iz vrha stranke[uredi | uredi kodo]

Na 3. kongresu stranke, ki je potekal 21. septembra 2019, je stranko kot edini kandidat prevzel gospodarski minister Zdravko Počivalšek.[8] Podpredsednika sta postala ministrica Ksenija Klampfer ter vodja poslanske skupine Igor Zorčič.[27][28]

2020–2022: V Janševi vladi[uredi | uredi kodo]

Po razpadu Šarčeve vlade, 27. januarja 2020, je Marjan Šarec v odstopnem nagovoru dejal, da Stranki modernega centra ponuja partnerstvo za skupni nastop na predčasnih volitvah, o čemer naj bi že govoril z Zdravkom Počivalškom.[29] Ta je dejal, da zaradi odstopa premierja še ni nujno iti na predčasne volitve, saj da je bilo teh v minulih letih preveč.[30] Odprl je možnost pogovorov z vsemi stranmi. Vabilo k oblikovanju nove koalicije je vsem predsednikom parlamentarnih strank poslal predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, odzvala se je tudi SMC. Sodelovanju s SDS sta kljubovala tako častni predsednik stranke Miro Cerar, kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter podpredsednica stranke Ksenija Klampfer, ki je 9. februarja 2020 predsedniku Počivalšku podala izstop iz stranke.[31] 26. februarja je Slovenska demokratska stranka sporočila, da se je s strankami Nova Slovenija, DeSUS in SMC uskladili o programu. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janez Janše. V SMC je za vstop glasovalo 25 članov sveta stranke, proti pa je bil le poslanec Jani Möderndorfer.

Janez Janša je bil v Državnem zboru izvoljen za predsednika vlade 3. marca 2020, z izjemo poslanca Möderndorferja, so ga podprli tako nova koalicija, kot stranka SNS in predstavnika manjšin.[32] Po izvolitvi je z mesta predsednika Državnega zbora Republike Slovenije odstopil prvak SD Dejan Židan. Stranka modernega centra je na njegovo mesto predlagala vodjo poslanske skupine Igorja Zorčiča, ki je bil 5. marca 2020 izvoljen z 48 glasovi poslancev. 29 jih je bilo proti, 11 glasovnic pa je bilo neveljavnih.[33] Na mestu vodje poslanske skupine ga je nasledila Janja Sluga.

15. maja 2020 je iz stranke in poslanske skupine izstopil Jani Möderndorfer ter prestopil v poslansko skupino Liste Marjana Šarca. Čez dva dni mu je sledil še nadomestni poslanec Zdravka Počivalška Gregor Židan, ki je prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov. Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je na novinarski konferenci dejala, da političnih razlogov za prestop Židan ni navedel, je pa omenil, da je dobil "sanjsko ponudbo, ki je pač ne more zavrniti."[34]

Ob sestavljanju Koalicije ustavnega loka, ki jo je kot alternativo Janševi vladi predlagal Jože P. Damijan, podprle pa so jo opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, so ti apelirali tudi na Stranko modernega centra. Damijan se je 13. novembra 2020 sestal s predsednikom SMC Zdravkom Počivalškom, ki se je zahvalil za povabilo v koalicijo KUL in dodal, da "SMC ni naprodaj."[35] Pred in po izstopu stranke DeSUS iz vlade je Karl Erjavec opravil pogovore s Počivalškom. Ta je po posvetu s poslansko skupino podporo Erjavcu za mandatarja zavrnil.[36] Počivalšek je ob tem povedal, da je sodelovanje v Janševi vladi konstruktivno in da se začrtani cilji izpolnjujejo. Kot stranko jih motijo nekatere ideološke teme in pisma predsednika vlade.[37][38]

26. marca 2021 so zaradi notranjega strankarskega nestrinjanja iz poslanske skupine SMC izstopili vodja poslanske skupine Janja Sluga, tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič in Branislav Rajić.[39] Napovedali so, da bodo skupaj s poslancem Jurijem Lepom, ki je nekaj dni prej izstopil iz PS DeSUS, ustanovili svojo poslansko skupino nepovezanih poslancev, katere vodja bo Janja Sluga. Po besedah odstoplih poslancev SMC, ki se niso udeležili zadnjih sej sveta stranke, je odhodu botrovalo predvsem nezadovoljstvo s predsednikom Počivalškom in stanjem v stranki.[40][39] Počivalšek je poslancem zaželel srečo, za novega vodjo poslanske skupine SMC pa je bil izbran Gregor Perič.[41] 27. maja 2021 je po tem, ko je vlada razveljavila postopek imenovanja novih dveh slovenskih evropskih tožilcev, z mesta pravosodne ministrice odstopila Lilijana Kozlovič.[42][43]

Izstop Mira Cerarja iz stranke[uredi | uredi kodo]

Zaradi razočaranosti nad ravnanjem stranke in nestrinjanja z vstopom v desnosredinsko vlado pod vodstvom Janeza Janše, je 2. marca 2020 iz nje izstopil ustanovitelj Miro Cerar. V izjavi za medije, v kateri je bil kritičen zlasti do potez vodstva, je poudaril, da "ne more biti častni predsednik stranke, ki je ostala brez časti".[44] Nadaljeval je, da stranka že dolgo ni stranka Mira Cerarja, niti stranka modernega centra, ker "ni več verodostojna v uresničevanju svojih ustanovnih vrednot, /.../ ker njeno vodstvo ne vidi več dlje od samih sebe, ne vidi niti do članov in članic, kaj šele do volivcev in volilk. /.../ ker so njeni poslanci pozabili ne le,kdo jih je povabil k skupnemu projektu, ampak predvsem, kdo jih je izvolil".

Počivalšek je odstop obžaloval, a dejal, da je konsolidacija stranke nemogoča, če se bo vedno znova vračala v zgodovino. V pismu članom stranke je zapisal, da je storil vse, da bi bila Cerarjeva vloga v stranki tudi v prihodnje "opazna in vsebinsko močna".[45] Nadaljeval je, da je Cerar za svoje pismo izbral napačen čas, čas, ko je po Počivalškovih besedah, stranka potrebovala mir ob odločitvi. Izpostavil je še, da je bil položaj predsednika Državnega zbora Miru Cerarju ponujen trikrat, a je vse možnosti, še v času, ko nova vlada še ni bila realna možnost, zavrnil. Za položaj naj bi se znova zanimal šele, ko je bila koalicija dogovorjena.[45] Počivalšek je pismo zaključil z besedami, da stranke ne bo mogoče konsolidirati in stabilizirati, če bo politični položaj stranke odvisen od najopaznejših obrazov stranke in ne od dela, zato se je odločil, da na mesto predsednika Državnega zbora, ki po resorskem razrezu nove koalicije pripada stranki SMC, imenuje nekoga drugega.[45]

Cerar se je odzval, da si ni želel nobenega položaja v novi koaliciji, a ga je v to prosil Zdravko Počivalšek. Za medije je sporočil, da ga je poklical tudi Janez Janša ter obljubil podporo strank nove koalicije. Funkcijo je bil pripravljen sprejeti pod tremi ključnimi pogoji, in sicer, da vlada ne bi načenjala ideoloških tem, se vpletala v delo nevladnih ter LGBT organizacij ter njegovo predstavljanje Državnega zbora.[44] 13. marca 2020, na dan prenehanja mandata ministra, je predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču poslal odstop z mesta poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.[46]

2021: Preoblikovanja stranke[uredi | uredi kodo]

Na kongresu, ki ga je imela stranka 16. septembra 2021 v Celju, je predsednik Zdravko Počivalšek napovedal združitev stranke SMC z Gospodarsko aktivno stranko (GAS), ki jo vodi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca.[9][10] Delegati so združitev, ki bi se naj zgodila do konca leta 2021, podprli, prav naj bi stranka ob tem spremenila svoje ime. Napovedali so sodelovanje s še drugimi manjšimi strankami in lokalnimi listami.[11] Kongresa so se med drugim udeležili prvak SDS in predsednik vlade Janez Janša, predstavniki Nove Slovenije, predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, Dimitrij Rupel, celjski župan in vodja lokalne liste Bojan Šrot, državni sekretar Jelko Kacin, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in nekateri gospodarstveniki.[11]

4. novembra je Gospodarsko aktivna stranka (GAS) na svojem kongresu soglasno podprla priključitev Stranki modernega centra.[47][48] Ob tem so predlagali tudi ime nove združene stranke, in sicer Svobodna izbira.

4. decembra 2021 je stranka SMC izpeljala združitveni kongres z Gospodarsko aktivno stranko (GAS). Ta je zaradi ukrepov zoper koronavirusa delno potekal virtualno. Delegati so potrdili spremembo imena stranke v Konkretno. Za predsednika stranke je bil izvoljen poprej predsednik SMC Zdravko Počivalšek, za podpredsednika pa predsednik Državnega sveta in stranke GAS Alojz Kovšca.[49]

Kritike in kontroverze[uredi | uredi kodo]

Kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo naj bi se Jure Leben dogovarjal z izvajalci priprave makete za izgradnjo 2. tira še preden je bil objavljen javni razpis za izvajalca. Na razpisu je bila nato po pomoti izbran dražji ponudnik. Leben je bil kot pristojen večkrat opozorjen, da maketa ni skladna z razpisom, a se na opozorila ni odzval.[50] Ob razkritjih je bil Leben, tedaj minister za okolje, primoran zapustiti ministrski položaj,[51] štiri osebe pa so bile v zvezi z zadevo kazensko ovadene (ni bilo jasno, ali je bil Leben eden izmed ovadenih).[52]

Stranka SMC je po zamenjavi vodja stranke z Zdravkom Počivalškom prelomila predvolilno obljubo, da SMC ne bo vstopil v vladno koalicijo s stranko SDS.[53] Prelom SMC-jeve predvolilne obljube je eden izmed vidnejših kritik protestnikov med protivladni protesti v Sloveniji (2020–).

Minister za gospodarstvo in vodja SMC Zdravko Počivalšek je bil (neuspešno) interpeliran zaradi vpletenosti v afere nabave medicinske opreme med epidemijo koronavirusa v Sloveniji.[54][55]

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

# Ime Mandat
Začetek Konec
1.
dr. Miro Cerar
2. junij 2014
21. september 2019
Ustanovitelj in prvi predsednik stranke, predsednik 12. vlade Republike Slovenije, v času 13. vlade Republike Slovenije minister za zunanje zadeve.
2.
Zdravko Počivalšek
21. september 2019
 4. december 2021
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v času 12., 13. in 14. vlade Republike Slovenije.

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

Stranka modernega centra

Članek je del serije:
Politične stranke v Sloveniji


članica ALDE

Predsednik
Podpredsednik
  • ni
Organi stranke
Poslanska skupina
  • Trenutno število poslancev
  • 5
Parlamentarne volitve
Vodenje vlad
Cerarjeva vlada
Interesne skupine

Volitve v državni zbor[uredi | uredi kodo]

Volitve v državni zbor 2014[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2014.

Stranka Mira Cerarja je prvič nastopila na državnozborskih volitvah 2014.[57] Stranka je na volitvah s 34,49 % odstotki glasov prejela 36 poslanskih mandatov.[58]

Volitve v državni zbor 2018[uredi | uredi kodo]

Stranka Modernega Centra je na državnozborskih volitvah 2018 dosegla precej slabši rezultat, saj je osvojila zgolj 10 poslanskih mest.

Konec junija je SMC izključila enega od njenih ustanoviteljev, podpredsednika in drugega najpomembnejšega politika v njej, v prejšnjem mandatu predsednika državnega zbora, Milana Brgleza. Avgusta 2018 je prestopil v poslansko skupino SD.

Na volitvah v evropski parlament 2019 je bil na listi Socialnih demokratov izvoljen tudi Milan Brglez, s čimer je izpraznjeno mesto poslanca v Državnem zboru znova pripadlo Stranki modernega centra, ki jih je tako zopet posedovala deset.

Ministri v vladah[uredi | uredi kodo]

# Minister Resor Ministrstvo Mandat Predsednik SMC Predsednik vlade
12. Boris Koprivnikar Minister za javno upravo Ministrstvo za javno upravo 18. september 2014–13. september 2018
Miro Cerar
Miro Cerar
Mateja Vraničar Erman Ministrica za finance Ministrstvo za finance 21. september 2016–13. september 2018
Vesna Györkös Žnidar Ministrica za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve 18. september 2014–13. september 2018
Goran Klemenčič Minister za pravosodje Ministrstvo za pravosodje 18. september 2014–13. september 2018
Zdravko Počivalšek Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 4. december 2014–13. september 2018
Peter Gašperšič Minister za infrastrukturo Ministrstvo za infrastrukturo 18. september 2014–13. september 2018
Maja Makovec Brenčič Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 20. maj 2016–13. september 2018
Milojka Kolar Celarc Ministrica za zdravje Ministrstvo za zdravje 18. september 2014–13. september 2018
Alenka Smerkolj Ministrica brez resorja pristojna za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 18. september 2014–25. april 2016
Stanka Setnikar Cankar Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 18. septembra 2014-6. marca 2015
Klavdija Markež Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 28. marec 2015-3. april 2015
Violeta Bulc Ministrica brez resorja pristojna za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 18. september 2014–19. november 2014)
Dušan Mramor Minister za finance Ministrstvo za finance 18. september 2014–21. september 2016
Jožef Petrovič Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 18. september 2014–4. december 2014
13. Miro Cerar Minister za zunanje zadeve Ministrstvo za zunanje zadeve 13. september 2018-13. marec 2020
Miro Cerar (do 2019)

Zdravko Počivalšek (2019- )

Marjan Šarec
Ksenija Klampfer Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 13. september 2018-13. marec 2020
Zdravko Počivalšek Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 13. september 2018-13. marec 2020
Simon Zajc Minister za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor 27. marec 2019–13. marec 2020
Jure Leben Minister za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor 13. september 2018-27. februar 2019
14. Simona Kustec Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 13. marec 2020-
Zdravko Počivalšek
Janez Janša
Zdravko Počivalšek Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 13. marec 2020-
Boštjan Koritnik Ministrstvo za javno upravo Ministrstvo za javno upravo 13. marec 2020-
Marjan Dikaučič Ministrstvo za pravosodje Ministrstvo za pravosodje 15. junij 2021-
Lilijana Kozlovič Ministrstvo za pravosodje Ministrstvo za pravosodje 13. marec 2020-27. maj 2021

12. vlada Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

12. vlada Republike Slovenije ob imenovanju.

Glavni članek: 12. vlada Republike Slovenije

Predsednika stranke SMC so z večino v parlamentu izvolili za mandatarja za sestavo nove vlade. Pogajanja so bila uspešna z dvema strankama - SD in DeSUS. Mandatar je 9. septembra 2014 v državni zbor vložil listo ministrov, 18. septembra 2014 pa je bila 12. vlada Republike Slovenije tudi potrjena.[59]

Stranka Mira Cerarja je prevzela mesto predsednika Državnega zbora in v vladi vodila 9 resorjev:

13. vlada Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: 13. vlada Republike Slovenije.

Stranka modernega centra se je odločila vstopiti v vlado pod vodstvom Marjana Šarca (Lista Marjana Šarca). Prevzela je štiri resorje:

Predsednik stranke dr. Miro Cerar je prevzel tudi podpredsedniški položaj vlade.

14. vlada Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: 14. vlada Republike Slovenije.

V 14. vladi Republike Slovenije, pod vodstvom prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, je bila SMC druga največja vladna stranka. Pripadli so ji štirje ministrski resorji ter mesto predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, ki ga je zasedel Igor Zorčič. Vlada je prisegla 13. marca 2020. Po razveljavitvi razpisa za evropska delegirana tožilčca iz Slovenije, je z mesta pravosodne ministrice odstopila Lilijana Kozlovič. Na njeno mesto je stranka predlagala Marjana Dikaučiča.

Evropske volitve[uredi | uredi kodo]

Volitve v Evropski parlament 2014[uredi | uredi kodo]

Violeta Bulc je bila v mandatu 2014-2019 evropska komisarka za promet.

Na volitvah 2014 stranka ni sodelovala, je pa članica stranke Violeta Bulc kasneje postala Evropska komisarka za promet.

Volitve v Evropski parlament 2019[uredi | uredi kodo]

Stranka modernega centra si je prizadevala za skupno koalicijo liberalnih strank SMC, LMŠ in SAB, a so se zaradi nesoglasij odločili za samostojno listo. Dolgo se je govorilo, da bo nosilka liste evropska komisarka Violeta Bulc, a je ta povabilo zavrnila. SMC je nato na mesto vodilnega kandidata postavila poslanca Gregorja Periča[60].

Mesta na listi so zasedli;

  1. Gregor Perič
  2. Helena Cvikl
  3. Janja Sluga
  4. Miha Rebolj
  5. Branislav Rajić – Bane
  6. Bojana Cvahte
  7. Vesna Ugrinosvki
  8. Aleš Prijon

Stranka je prejela 7538 glasov oz. 1,60%[61]. To jo med 14. strankami uvršča na 12. mesto in hkrati najslabše med parlamentarnimi strankami.

Na Volitvah v evropski parlament 2019 je bil na listi Socialnih demokratov izvoljen tudi Milan Brglez, s čimer je izpraznjeno mesto poslanca v Državnem zboru znova pripadlo Stranki modernega centra, ki jih je tako zopet posedovala deset.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »Na združitvenem kongresu SMC-ja in GAS-a nastala stranka Konkretno«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. decembra 2021.
  2. ↑ »Ustanovni kongres Stranke Mira Cerarja (SMC) z bolj malo znanimi obrazi«. Revija Reporter. Pridobljeno 1. junija 2020.
  3. ↑ »Iz akademskih kabinetov na politični parket«. Dnevnik. Pridobljeno 1. junija 2020.
  4. ↑ STA, Ni Č , Delo si, Mo H. , notranja politika, Pi K. , Delo si (17. september 2014). »Prisegla je nova vlada Mira Cerarja«. www.delo.si. Pridobljeno 1. junija 2020.
  5. ↑ »Šarec po 11 urah pogajanj: Bilo je zelo naporno, a smo zadovoljni«. siol.net. Pridobljeno 1. junija 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Predstavniki šesterice strank danes skozi predlog koalicijske pogodbe«. siol.net. Pridobljeno 1. junija 2020.
  7. ↑ »Večer - SMC od meteorskega vzpona 2014 do nekaj več kot odstotka na evropskih volitvah 2019: Nekdanji premier Cerar bo jeseni preverjal, kje je. Stranka v prenovo«. www.vecer.com. 28. maj 2019. Pridobljeno 1. junija 2020.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Počivalšek: SMC ne gre ne levo, ne desno, ne nazaj, le naprej«. RTVSLO.si. Pridobljeno 21. septembra 2019.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Kongres SMC: Počivalšek dobil mandat tudi za združevanje z drugimi strankami. Janša: Ne glejte anket ...«. www.vecer.com. 16. september 2021. Pridobljeno 22. septembra 2021.
  10. ↑ 10,0 10,1 »STA: Počivalšek na kongres SMC po mandat za dogovor o združevanju in povezovanju«. www.sta.si. Pridobljeno 22. septembra 2021.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 »Janša: Ne glejte anket, te niso tu zato, da merijo javno mnenje«. www.delo.si. Pridobljeno 22. septembra 2021.
  12. ↑ »Cerar: Stranka je nastala samostojno - brez botrov in pokroviteljev«. Dnevnik d.d. 2. junij 2014. Pridobljeno 11. julija 2014.
  13. ↑ politika, Anže Božič, Zoran Potič, notranja (4. julij 2014). »Po volitvah na obzorju težavno sestavljanje koalicije«. www.delo.si. Pridobljeno 4. junija 2020.
  14. ↑ »Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. junija 2020.
  15. ↑ »Vrhovno sodišče v primeru poročila KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše in Zorana Jankovića ne razveljavlja poročila KPK«. Komisija za preprečevanje korupcije RS. 12. junij 2014. Pridobljeno 4. junija 2020.
  16. ↑ STA, M. Č , Pi K. , Ni Č , Delo si (26. februar 2015). »Vrhovno sodišče: KPK je Janši kršila ustavno pravico«. www.delo.si. Pridobljeno 4. junija 2020.
  17. ↑ politika, Ni Č , Delo si, Mo H. , An B, notranja (25. avgust 2014). »Mira Cerarja izvolili za mandatarja 12. slovenske vlade«. www.delo.si. Pridobljeno 4. junija 2020.
  18. ↑ Delo.si, Zoran Potič, Mo H. , notranja politika, Ni Č (8. september 2014). »Prvaki SMC, Desusa in SD podpisali koalicijski sporazum«. www.delo.si. Pridobljeno 4. junija 2020.
  19. ↑ »Milan Brglez je novi predsednik državnega zbora (foto in video)«. siol.net. Pridobljeno 4. junija 2020.
  20. ↑ "Mladi člani SMC ustanovili podmladek," Delo.si
  21. ↑ »Miro Cerar odstopil s položaja predsednika vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 22. decembra 2020.
  22. ↑ RS, RS. »RS RS« (PDF). www.rs-rs.si. Računsko sodišče RS. Pridobljeno 29. junija 2020.
  23. ↑ »Predčasne volitve v Državni zbor 2018«. Državna volilna komisija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2018. Pridobljeno 29. junija 2020.
  24. ↑ »Peterica podpisala koalicijski sporazum. Šarec: Šteli bodo le rezultati. #video #foto«. siol.net. Pridobljeno 29. junija 2020.
  25. ↑ »Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. februarja 2019.
  26. ↑ 26,0 26,1 S, S. (27. februar 2019). »Leben kljub »čisti vesti« premierju ponudil odstop«. www.delo.si. Pridobljeno 29. junija 2020.
  27. ↑ »Podpredsednica SMC dr. Kustec Lipicer podelila diplome 2. generaciji Akademije SMC: "Ta visoko kvaliteten program izkazuje odločnost za dolgo in uspešno prihodnost stranke"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2020. Pridobljeno 17. februarja 2020.
  28. ↑ »Stranka modernega centra | Podpredsednik«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2020. Pridobljeno 17. februarja 2020.
  29. ↑ »Odstopna izjava že v DZ. Pahor v sredo na prve pogovore«. siol.net. Pridobljeno 17. februarja 2020.
  30. ↑ »Marjan Šarec odstopil. O marsičem bo odločal Zdravko Počivalšek«. Kozjansko.info. 27. januar 2020. Pridobljeno 17. februarja 2020.
  31. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 17. februarja 2020.
  32. ↑ »Janša izvoljen za mandatarja #video«. siol.net. Pridobljeno 6. marca 2020.
  33. ↑ »Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. marca 2020.
  34. ↑ »Sluga: Ponudbe prek meje dobrega okusa. Jurša: O menjavi Gantarja ne vemo nič«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. maja 2020.
  35. ↑ »Počivalšek zavrnil ponudbo: SMC ni na prodaj«. www.delo.si. Pridobljeno 22. decembra 2020.
  36. ↑ »Erjavec brez podpore poslancev SMC. Gantarja že zamenjal Janša«. siol.net. Pridobljeno 22. decembra 2020.
  37. ↑ »FAKTOR #503: FAKTOR TEDNA: ZDRAVKO POČIVALŠEK (Zdravko Počivašek) - YouTube«. www.youtube.com. Pridobljeno 22. decembra 2020.
  38. ↑ »Počivalšek o razlikah med Janšo in Šarcem #video«. siol.net. Pridobljeno 22. decembra 2020.
  39. ↑ 39,0 39,1 »Zorčič, Sluga, Rajić in Lep ustanavljajo svojo skupino, koalicija išče novega predsednika DZ-ja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. marca 2021.
  40. ↑ »Politična analitika ob izstopu poslancev: 'SMC je mrtva stranka brez prihodnosti'«. www.24ur.com. Pridobljeno 26. marca 2021.
  41. ↑ Počivalšek, Zdravko [@pocivalsekz] (26. marec 2021). »Svet @strankaSMC ni podprl njihovega pogleda na prihodnost SMC ...« (Tweet) (v angleščini). Pridobljeno 26. marca 2021 – prek Twitterja.
  42. ↑ »Lilijana Kozlovič odstopila z mesta ministrice za pravosodje«. Dnevnik. 27. maj 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  43. ↑ »Odstopila je pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, Janša že pozval k predlogu za novo ime«. siol.net. Pridobljeno 1. junija 2021.
  44. ↑ 44,0 44,1 »Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej«. www.rtvslo.si. Pridobljeno 2. marca 2020.
  45. ↑ 45,0 45,1 45,2 Orešnik, Miha [@MihaOresnik] (2. marec 2020). »Predsednik @StrankaSMC @PocivalsekZ po izstopu @MiroCerar piše članstvu ...« (Tweet). Pridobljeno 2. marca 2020 – prek Twitterja.
  46. ↑ »Miro Cerar se je odpovedal poslanskemu mandatu«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. marca 2020.
  47. ↑ »Stranka GAS soglasno potrdila združitev s SMC-jem«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. novembra 2021.
  48. ↑ »Stranka GAS soglasno potrdila združitev s SMC: Zavzemajo se za uvedbo pokrajin, vitko državo in debirokratizacijo«. www.vecer.com. 4. november 2021. Pridobljeno 6. novembra 2021.
  49. ↑ »Na združitvenem kongresu SMC-ja in GAS-a nastala stranka Konkretno«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. decembra 2021.
  50. ↑ »Sporna maketa: Leben in Šarec molčita, posel bi bil lahko dogovorjen vnaprej #video«. siol.net. Pridobljeno 28. junija 2020.
  51. ↑ »Počivalškovi stotisočaki za izdelovalca sporne makete«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  52. ↑ »Maketa drugega tira: policija vložila ovadbe«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  53. ↑ »"Tukaj smo, ker ste prelomili svojo obljubo"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  54. ↑ »Počivalšek ostaja minister: za interpelacijo je glasovalo 37 poslancev, proti 51«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  55. ↑ »Večer - Ne le Tonin, v posle dobave zaščitne opreme za boj proti koronavirusu prek svojih sorodnikov posredno vpleten tudi Počivalšek«. www.vecer.com. 10. april 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  56. ↑ »SMV - Vodstvo stranke SMC«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2014. Pridobljeno 2. avgusta 2014.
  57. ↑ MMC RTVSLO - Cerar s svojo stranko na parlamentarne volitve.
  58. ↑ »Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci«. Delo d.d. 21. julij 2014. Pridobljeno 28. julija 2014.
  59. ↑ »Slovenija ima novo vlado«. MMC RTVSLO.si. 18. september 2014. Pridobljeno 19. avgusta 2014.
  60. ↑ »Stranka modernega centra | Kandidati«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2019. Pridobljeno 28. maja 2019.
  61. ↑ »Izidi glasovanjo za volitve v Evropski parlament 2019 za Slovenijo«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2019. Pridobljeno 28. maja 2019.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stranka_modernega_centra&oldid=6163741«