Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stolnica svetega Nikolaja

Kapiteljska cerkev

Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Stolnica svetega Nikolaja
Geografski položaj v Sloveniji
45°48′11.99″N 15°10′0.68″E / 45.8033306°N 15.1668556°E / 45.8033306; 15.1668556Koordinati: 45°48′11.99″N 15°10′0.68″E / 45.8033306°N 15.1668556°E / 45.8033306; 15.1668556
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev sveti Nikolaj
Status stolnica
župnijska cerkev
Funkcionalno stanje aktivno
Splet www.kapitelj.com
Uprava
Župnija Novo mesto - Kapitelj
Dekanija Novo mesto
Škofija Novo Mesto
Metropolija Ljubljana
Novo mesto - Cerkev sv. Nikolaja
Lokacija Mestna občina Novo mesto
RKD št. 494 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 16. avgust 1992
Cerkev je vidna daleč okrog
Kapitelj leži nad Krko

Stolnica svetega Nikolaja, tudi Kapiteljska cerkev svetega Miklavža, Kapiteljska cerkev svetega Nikolaja oziroma Kapiteljska cerkev, med domačini pa kar Kapitelj, je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti Novega mesta. Cerkev krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. Njene posebnosti so zanimiva arhitektura (preplet baročnega in gotskega stila ter lomljena vzdolžna os cerkve), bogata notranjost (Tinttoretova oltarna slika svetega Nikolaja) in slavna zgodovina.

Tintorettova slika Sv. Nikolaja

Do 7. aprila 2006 se je cerkev uradno imenovala Župnijska cerkev Novo mesto – Kapitelj. Po tem datumu, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je cerkev postala stolnica škofije in bila preimenovana v Stolnico svetega Nikolaja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvotna cerkev je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, prvič pa je omenjena v listini o podelitvi Mestnih pravic v letu 1365. Prošnji o ustanovitvi kolegialnega kapitlja (kolegij kanonikov stolne cerkve ali capitulum ) je leta 1493 cesar Friderik III. ugodil in izdal ustanovno listino, v kateri je določil, da zbor kanonikov šteje ducat duhovnikov in prošt. Še v istem letu so se pričela obsežna gradbena dela in pozidave (v gotskem stilu), predvsem proštije, ki pa se je zavlekla z mnogimi spremembami pozidav vse do leta 1623. Odobrenje za ustanovitev je potrdil tudi papež Aleksander IV. z bulo v letu 1494. Naslednik na prestolu Friderika III., cesar Maksimiljan I., je z dodatno listino v letu 1509 določil Kapiteljski grb (zlati konj na zelenem griču, pod katerim teče voda). V letu 1576 je Novo mesto doletel hud požar, ki je delno poškodoval Kapiteljsko cerkev in proštijo (uničeno je bilo veliko notranje opreme in nagrobnikov, o čemer poroča tudi Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske). Pozidave (v zgodnje baročnem stilu) z novimi poslikavami in notranjo oprema je trajalo okoli 100 let. Leta 1673 je papež Klement X. podelil kapiteljskem proštu in vsem njegovim naslednikom čast, da smejo nositi infulo in pastorale. Po tem času je Kapitelj z manjšanjem turške nevarnosti postopoma izgubljal svojo moč, posebej po tem, ko je južno obrambo pred Turki prevzelo mesto Karlovac. Tako je Kapitelj deloval vse do časa Napoleona in Ilirskih provinc, ki so imele za posledico zmanjševanje cerkvene moči in ukinitev mnogo samostanov, kolegialnih kapitljev in podobnih cerkvenih ustanov. Tako so Francozi Kapitelj leta 1810 ukinili. Po obnovitvi je bil kolegialni Kapitelj znova ustanovljen leta 1818 in postal sedež Dekanije Novo mesto (ena večjih tudi v današnjem času).

Cerkev je bila z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Cerkev je 7. aprila 2006 postala stolnica novoustanovljene Škofije Novo mesto.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 494". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]