Steviozid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Steviozid oz. steviol glikozid je mešanica terpenov, ki jih pridobivajo iz najokusnejših delov listov rastline stevia (Stevia rebaudiana). Uporabni so kot naravno sladilo, ki potrebuje nekaj časa, da razvije svoj okus, ki pa v primerjavi s saharozo traja dlje in je 250 do 300-krat bolj sladek.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Praktično nima energijske vrednosti in ne vpliva na količino sladkorja v krvi. Ima nizko termično in kemično obstojnost ter rahel pookus.

Steviozid in rak[uredi | uredi kodo]

Znanstveniki so odkrili, da je steviozid v laboratoriju mogoče pretvoriti v snov, ki deluje mutageno, zaradi česar so se pojavili določeni pomisleki glede njegove uporabe in zahteve po dodatnih študijah s strani regulatornih organov. Nadaljnje študije pa so pokazale, da steviozid ne deluje toksično, mutageno, teratogeno in je kot sladilo varen za uporabo.[navedi vir]

Pozitivni učinki stevie[uredi | uredi kodo]

Dokazano je bilo, da ugodno vpliva na zniževanje povišanega krvnega tlaka in kaže določene farmakološke učinke pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. [1]

V študijah na podganah je bilo ugotovljeno, da steviozid izboljša odzivnost na inzulin pri podganah [2] in mogoče celo spodbuja dodatno izločanje inzulina.[3]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

V ZDA s strani FDA kot sladilo še ni odobren, lahko pa se prodaja kot prehransko dopolnilo. Zaradi nekaj varnostnih pomislekov [4], so ga v EU odobrili šele z letom 2012 [5].

Z letom 2008 pa je steviozid postal odobreno sladilo za hrano in napitke v Avstraliji, Novi Zelandiji in Švici, [6] na Japonskem in v nekaterih drugih državah Azije in Južne Amerike pa se uporablja že vrsto let.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Benford, D.J.; DiNovi, M., Schlatter, J. (2006). »Safety Evaluation of Certain Food Additives: Steviol Glycosides«. WHO Food Additives Series (World Health Organization Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives (JECFA)) 54: 140
  2. Lailerd N s sod. (2004). »Effects of stevioside on glucose transport activity in insulin-sensitive and insulin-resistant rat skeletal muscle«. Metab. Clin. Exp. 53(1): 101–7. doi:10.1016/j.metabol.2003.07.014. PMID 14681850
  3. Jeppesen PB s sod. (2003). »Antihyperglycemic and blood pressure-reducing effects of stevioside in the diabetic Goto-Kakizaki rat«. Metab. Clin. Exp. 52(3): 372–8. doi:10.1053/meta.2003.50058. PMID 12647278
  4. European Commission Scientific Committee on Food (junij 1999). Opinion on Stevioside as a Sweetener
  5. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:295:0205:0211:SL:PDF
  6. (8.10.2008) »Stevia gets Australian approval for food and beverages«. FoodNavigator.com. Pridobljeno 15.12.2008
  • Berlec A, Štrukelj B. (2006). »Proteini sladkega okusa kot alternativna sladila«. Farmacevtski vestnik 5: 292-297.
  • Kant R. (2005). »Sweet proteins - potential replacement for artificial low calorie sweeteners«. Nutr J 4: 5.
  • http://www.medicinenet.com/artificial_sweeteners/article.htm
  • Brusick DJ. (2008). »A critical review of the genetic toxicity of steviol and steviol glycosides«. Food Chem Toxicol 46 Suppl 7: S83-91. PMID: 18556105