Starigrad
Starigrad | |
|---|---|
 Starigrad - pristanišče | |
  Starigrad Geografska lega na Hrvaškem | |
| 44°17′43″N 15°26′17″E / 44.29528°N 15.43806°EKoordinati: 44°17′43″N 15°26′17″E / 44.29528°N 15.43806°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Zadrska županija |
| Občina | Starigrad |
| Nadm. višina | 7 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 1.100 |
| Poštna številka | 23244 Starigrad |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Starigrad je naselje, manjše pristanišče in sedež istoimenske hrvaške občine v Zadrski županiji.
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 511 | 550 | 640 | 777 | 912 | 1091 | 1157 | 1300 | 991 | 1092 | 1109 | 1163 | 1135 | 1159 | 1100 |
Geografija[uredi | uredi kodo]
Starigrad, ki ga večkrat imenujejo tudi Starigrad-Paklenica, leži ob Velebitskem kanalu ob magistralni cesti Reka - Split pod gorskim masivom južnega Velebita. Mestece, v katerem je uprava Narodnega parka Paklenica, je izhodišče za obisk sotesk Velika in Mala Paklenica. Starigrad, kjer se stikata blago sredozemsko in ostro gorsko podnebje, je središče okoli 20 km dolge Pakleniške riviere s peščenimi plažami.
Paklenica ima manjše pristanišče. S plovili se je mogoče privezovati na oneh straneh pristaniškega pomola. Globina morja ob pomolu je do 3,5 m. Za priveze je primeren tudi kolenast valobran. Globina morja ob valobranu je do 2,5 m. Pristanišče je izpostavljeno jugozahodnim vetrovom. Burja je tu zelo pogosta in močna.
Na koncu pomola stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Glavna gospodarska dejavnost je turizem.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Področje Starigrada je poseljeno že v rimski dobi, takrat se je naselje imenovalo Argyruntum. V času turških vpadov so tedanji prebivalci naselje v 16. stoletju zapustili. Ponovno so kraj obnovili v 17. stoletju.
V bližini naselja stojita predromanska cerkvica sv. Petra obdna z 20 stečki - srednjeveškimi bogomilskimi nagrobniki, in ruševine stolpa, imenovanega Većka kula, postavljenega verjetno za obrambo pred turškimi vpadi. V zalivu Rovanjska jugovzhodno od Starigrada pa so ostanki preromanske cerkvice sv. Jurja.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
