Stanko Arko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stanko Arko
Rojstvo14. november 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Postojna
Smrt13. april 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (84 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicveterinar, urednik, publicist

Stanko Arko, slovenski veterinar, * 14. november 1892, Postojna, † 13. april 1977, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Arko je leta 1914 diplomiral na dunajski visoki veterinarski šoli. Po koncu vojne je bil Maistrov borec za severno mejo, nato pa je kot veterinar služboval v Ljubljani, na Rakeku, Prevaljah, Čabru (Hrvaška) in Novem Sadu. Po drugi svetovni vojni je bil pomočnik direktorja za proizvodnjo cepiv in zdravil v Beogradu, okrajni veterinar v Postojni, nato je delal na veterinarskem oddelku ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani in nazadnje na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z kinologijo. Napisal je več člankov in strokovnih knjig, predvsem o kuncih. Bil pa je tudi urednik časopisa Živinorejec.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Böhm Oskar. »Arko Stanko«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.