Stagno di Cagliari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stagno di cagliari g1.jpg

Stagno di Cagliari ([stànjo di kàljari]) ali Stagno di Santa Gilla [stànjo di sànta džìla] je laguna v Tirenskem morju na južni obali Sardinije, severozahodno od mesta Cagliari. Upravno spada pod italijansko deželo Sardinija (pokrajina Cagliari). Zavzema 13 km².

Opis[uredi | uredi kodo]

V geološkem pogledu je laguna depresija, ki nadaljuje osrednje sardinsko nižavje. Nastala je v kvartarju zaradi rečnih izlivov, ki jih je sčasoma zalilo morje. Pozneje je nastala dolga ozka sipina, ki laguno zapira proti odprtemu morju. Globina vode na nekaterih krajih doseže 2,5 m, a to so izjemne točke, ker so človeški posegi zadnjih desetletij splošno dvignili morsko dno.

Santa Gilla.jpg

V začetku 20. stoletja je laguna obsegala približno 40 km², a je bila postopoma zasuta in pozidana z industrijskimi obrati in stanovanjskimi zgradbami. Današnja vzhodna obala poteka od mesta Cagliari mimo njegovih predmestij do mesta Elmas. Severna obala je prepredena z izlivi treh rek in več potokov, ki pritekajo iz notranjosti Sardinije. Na zahodni obali sta dve obširni industrijski coni, obdelana polja, stanovanjska poslopja in velike soline. Na jugu zapirata laguno peščena sipina in otok Sa Illetta, ki se podolgovato razteza proti notranjosti. Zaradi njene raznolikosti je moč razdeliti laguno na naslednja področja:

  • Santa Gilla, po kateri se včasih imenuje vsa laguna, je obala pred Cagliarijem, katero povezuje z odprtim morjem kanal med kopnim in otokom;
  • severno področje z rečnimi izlivi, ki je bilo na razne načine izsušeno in spremenjeno;
  • soline, ki zavzemajo osrednji in jugozahodni del lagune;
  • kal Capoterra, ki ga loči od solin ozek nasip, po katerem je speljana cesta med industrijsko cono in pomolom, ki na jugu zapira laguno v smeri jugozahod-severovzhod. Pomol se v isti smeri nadaljuje z dolgo sipino, ki zapira soline do otoka.
  • otok Sa Illetta, ki na zahodu zaključuje sipino, na vzhodu pa ga loči od mesta Cagliari kanal, ki je edina povezava lagune z morjem.

Človeški posegi[uredi | uredi kodo]

Do nedavnega je bila laguna popolnoma zaprta z omenjeno sipino, ki je bila na več krajih prekinjena z ozkimi kanali. Otok Sa Illetta, takrat skoraj kvadratne oblike s stranico okoli 2 km, se je nahajal približno na sredi med sipino, mestno obalo in polotokom, kjer je danes letališče. V zadnjih desetletjih je bil odstranjen del sipine ob vhodu v laguno, kjer je bil izkopan širok plovni kanal vzdolž mesta. Mestna obala je postala vzhodna stran tega kanala. Z izkopanim materialom je bila zasuta plitvina med otokom in sipino, kar je ustvarilo zahodno stran kanala. Otok je dobil popolnoma novo obliko: podoben je podkvi z različno debelima krakoma in površina se je približno potrojila. Strogo gledano ni več otok, saj ga sipina in nasip ob kalu Capoterra povezujeta s kopnim. Ker je kanal dovolj širok, da zagotavlja pretok voda, so bile vse manjše »razpoke« v sipini zasute, da so lahko po vsej sipini speljali sodobno štiripasovno cesto, ki povezuje Cagliari z jugozahodom Sardinije (Sulcis). Več nekdanjih manjših otočkov je bilo vključenih v nove predele otoka Sa Illetta, v utrdbe sipine in v nasip Capoterra.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
  • Razni avtorji, Biotopi di Sardegna, Sassari 1988