Stabat Mater

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Stabat mater)

Stabat Mater je rimskokatoliško besedilo (sekvenca), nastalo v 13. stoletju. Avtor naj bi bil manjši brat Jacopone da Todi. Naslov izhaja iz prvega verza, Stabat mater dolorosa (»Mati žalostna je stala«). Ta himna, ena izmed najpomembnejših ohranjenih in v bogoslužju rabljenih srednjeveških pesmi, je meditiacija na temo trpljenja Marije, Jezusove matere, med njegovim križanjem.

Besedilo[uredi | uredi kodo]

Slovenski prevod: Franc Ksaver Lukman.

Original v latinščini
Stabat mater dolorosa
Iuxta Crucem lacrimosa,
dum pendebat Filius.
Cuius animam gementem,
contristatam et dolentem,
pertransivit gladius.
O quam tristis et afflicta
fuit illa benedicta
Mater Unigeniti.
Quae maerebat et dolebat,
Pia Mater cum videbat
Nati poenas incliti.
Quis est homo qui non fleret,
Matrem Christi si videret
in tanto supplicio?
Quis non posset contristari,
Christi Matrem contemplari
dolentem cum Filio?
Pro peccatis suae gentis
vidit Iesum in tormentis
et flagellis subditum.
Vidit suum dulcem natum
moriendo desolatum,
dum emisit spiritum.
Eia Mater, fons amoris,
me sentire vim doloris
fac, ut tecum lugeam.
Fac ut ardeat cor meum
in amando Christum Deum,
ut sibi complaceam.
Sancta mater, istud agas,
crucifixi fige plagas
cordi meo valide.
Tui nati vulnerati,
tam dignati pro me pati,
poenas mecum divide.
Fac me tecum pie flere,
crucifixo condolere,
donec ego vixero.
Iuxta crucem tecum stare,
et me tibi sociare
in planctu desidero.
Virgo virginum praeclara,
mihi iam non sis amara:
fac me tecum plangere.
Fac ut portem Christi mortem,
passionis fac consortem,
et plagas recolere.
Fac me plagis vulnerari,
fac me cruce inebriari,
et cruore Filii.
Flammis ne urar succensus
per te Virgo, sim defensus
in die judicii
Christe, cum sit hinc exire,
da per matrem me venire
ad palmam victoriae.
Quando corpus morietur,
fac ut animae donetur
Paradisi gloria.
Slovensko besedilo
Mati žalostna je stala,
zraven križa se jokala,
ko na njem je visel Sin.
V grenko žalost zatopljena
je nje duša prebodena
z mečem silnih bolečin.
O, kaj žalosti prestati
morala je sveta Mati,
k'tere Sin je rešil svet.
V žalosti vzdihuje bleda,
ko v trepetu Sina gleda,
kaj trpi na les razpet.
Komu potok solz ne lije,
ko bridkosti zre Marije,
grenke nad morja bridkost?
Kdo prisrčno ne žaluje,
ko to Mater premišljuje,
njenih boli velikost?
Vidi Jezusa trpeti,
grehe ljudstva nase vzeti,
šibam vdati se voljno.
V Sina le pogled upira,
ko ves zapuščen umira
k smrti nagne še glavo.
Mati, vir ljubezni prave,
naj občutim te težave
in s teboj žalujem zdaj.
Daj, da bo srce se vnelo
in za Jezusa gorelo
mi v ljubezni vekomaj.
Sveta Mati, to te prosim:
rane Kristusa naj nosim,
vtisni v moje jih srce.
Sinu tvojemu so rane
v odrešenje moje dane;
tudi mene naj bole.
Naj s teboj sedaj žalujem,
križanega objokujem,
ko v dolini solz živim.
S tabo poleg križa stati,
s tabo združen žalovati
v bridkem joku hrepenim.
Prosim, hvaljena Devica,
ti mi bodi tolažnica,
daj mi delež bolečin.
Daj mi, da bom vse življenje
rad premišljal to trpljenje,
ko je umiral Božji Sin.
Mene križ naj obtežuje,
mene s tugo napolnjuje
sveta kri njegovih ran.
Ti pa varuj, Mati ljuba,
da moj del ne bo poguba,
kadar pride sodni dan.
Kristus, ko bo treba umreti,
daj po Materi presveti,
da skušnjave zmagal bom.
Ko pa smrt telo mi vzame,
dušo mojo naj objame
večne slave rajski dom.

Uglasbitve[uredi | uredi kodo]

Besedilo so uglasbili številni skladatelji klasične glasbe. Pri tem niso vedno uporabili celotnega besedila. Najvidnejše skladbe so svetovni glasbeni zakladnici prispevali skladatelji:

Sekvenca je uglasbena tudi za cerkveno ljudsko petje na Slovenskem in je pogosto v rabi pri molitvi križevega pota v postnem času.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stabat_Mater&oldid=5879370«