Spodnja Kostrivnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spodnja Kostrivnica
Spodnja Kostrivnica se nahaja v državi Slovenija
Spodnja Kostrivnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°15′2.22″N 15°34′55.46″E / 46.2506167°N 15.5820722°E / 46.2506167; 15.5820722Koordinati: 46°15′2.22″N 15°34′55.46″E / 46.2506167°N 15.5820722°E / 46.2506167; 15.5820722
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Rogaška Slatina
Nadmorska višina 239,8 m
Prebivalstvo
 • Skupno 120
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3241 Podplat, Rogaška Slatina
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Spodnja Kostrivnica je naselje v Občini Rogaška Slatina. Leži pod južnim pobočjem Boča.

Kraljevi in Ignacijev vrelec[uredi | uredi kodo]

Kot je znano iz zapisov,sta se Kraljevi in Ignacijev vrelec mineralne vode omenjala že za časa Keltov,ki so imeli tod mimo svojo pot.Dokaz za to je najdeni keltski denar-kovanec v Kraljevem vrelcu,danes hranjen v muzeju v Gradcu. Za Kelti so tod mimo pot utrdili Rimljani.Njihova pot je vodila iz Filipovega,mimo vrelcev,mimo cerkve Sv.Lenarta in naprej na drugo stran Boča.Kakšna sta bila vrelca takrat,ni znano pa tudi nobenih zapisov ni. Oba vrelca je obnovil Ignac Novak-leta 1843 Ignacijevega,leta 1857 Kraljevega.Ob obnovi so bili lastniki vrelcev Gotscherji,ki so že takrat imeli v Sp. Kostrivnici polnilnico slatine. V posebnih glinenih posodah s svojim pečatom, so jo prodajali v Egipt in okoliške lekarne,kot zdravilno vodo. Zadnji lastniki vrelcev so bili Kupniki,ki so tudi imeli polnilnico v neposredni bližini vrelca,ki pa je danes ni več.Vodo so polnili v steklenice 1,5 litra,ki so jih izdelovali v glažuti na Boču,pri cerkvi Sv. Marjete.V polnilnici je bilo takrat zaposlenih veliko domačinov. Vodnjak je po 35 letih,ko je bil zaprt,doživel obnovo in slovesno otvoritev 24.6.2006. Kraljevi vrelec je globok 24 metrov,do globine 18 metrov je obložen iz dveh polovic iz klesanega kamna,naprej pa je klesan v skalo.Premer pri vrhu je 72 cm in se na dnu razširi na 115 cm.Na dnu izvira mineralna voda,s konstantno temperaturo 11 stopinj Celzija.Pri dnu je še originalna batna črpalka z usnjenim tesnilom,ki je bila pri obnovi pregledana in vrnjena na isto mesto.Tudi črpalno kolo in črpalni drog do batne črpalke so originalni.Obnovljen je tudi leseni osmerokotni paviljon.Nosilno hrastovo ogrodje je originalno,ostali deli so novi,enaki izvirniku.Streha je pokrita z bakreno pločevino. Ker je bila obnova zahtevna in draga,so pri obnovi pomagali Občina Rogaška Slatina,Droga-Kolinska,Helios iz sklada za ohranjanje čistih voda in Krajevna skupnost Kostrivnica.Obnova je trajala slaba dva meseca.Obnovljen je bil lesen paviljon, črpalka,tlaki okoli vrelca,okrog pa postavljena kovinska ograja.Pri obnovi je sodelovala ekipa Jamarske reševalne službe Slovenije.Spustili so se v vodnjak, kar je zaradi vsebnosti plinov zelo zahtevno.Demontirali so črpalko,ki jo je pregledal in obnovil domačin Andrej Bah iz Brezij pri Podplatu.Črpalko so potem namestili na prvotno mesto.Gasilci PGD Kostrivnica so iz vodjaka izčrpali vodo in ga oprali.Tako lahko danes,iz vrelca,ki je v ponos kraju,še vedno pijemo neoporečno mineralno vodo,ki si jo na enak način kot naši predniki sami načrpamo iz globine. Leta 2008 se je Kraljevemu vrelcu pridružil kozolec toplar,ki je bil značilen za te kraje.Na mesto,kjer danes stoji,je bil prenesen iz Gabernika.Uporablja se za razne vaške prireditve. Manj podatkov pa je za sosednji Ignacijev vrelec,ki je v neposredni bližini Kraljevega vrelca, le nekaj korakov preko ceste Podplat-Kostrivnica.Znano je ,da je bil obnovljen 1843 in da so vodo uporabljali domačini.Danes se kaže v svoji nekdanji podobi.Zidan paviljon je bil ponovno obnovljen leta 2010 po starih fotografijah,vrelec pa še čaka na obnovo. Prvo znano analizo vode je opravil leta 1870 dr.J.Gottlieb in jo uvrstil med alkalne slatine.Po vsebnosti mineralov spada v skupino mineralnih slatin z mineralizacijo okoli 9g/l. Zadnja analiza vode je bila opravljena 1932 po naročilu iz Beograda.Nova analiza iz 2005 je pokazala,da ima voda še vedno enako sestavo. Največ zaslug za obnovo vrelcev ima takratna predsednica krajevne skupnosti Kostrivnica, Marija Čakš iz Spodnje Kostrivnice,ki je zgodovino kraja in vrelcev tudi raziskovala in opisala v svoji knižici-Kostrivnica skozi čas.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]