Sommières

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sommières
Lega
Zemljevid
Sommières se nahaja v Francija
Sommières
Sommières se nahaja v Okcitanija
Sommières
43°47′4″N 4°5′24″E / 43.78444°N 4.09000°E / 43.78444; 4.09000Koordinati: 43°47′4″N 4°5′24″E / 43.78444°N 4.09000°E / 43.78444; 4.09000
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaGard
OkrožjeNîmes
KantonSommières
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Sommières
Upravljanje
 • Župan (2005-2014) Guy Marotte
Površina
1
10,36 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
5.040
 • Gostota490 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
30321 /30250
Nadmorska višina19–106 m
(povp. 29 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Sommières (okcitansko Sant Mamet del Gard) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gard regije Languedoc-Roussillon. Naselje je leta 2008 imelo 4.510 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Languedoc ob reki Vidourle, med Nîmesom (22 km) in Montpellierom (28 km).

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega kantona v departmaju

Sommières je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Aigues-Vives, Aspères, Aubais, Aujargues, Boissières, Calvisson, Congénies, Fontanès, Junas, Langlade, Lecques, Nages-et-Solorgues, Saint-Dionisy, Saint-Clément, Salinelles, Souvignargues in Villevieille s 26.280 prebivalci.

Kanton Sommières je sestavni del okrožja Nîmes.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša z vrati in stolpom
  • rimski most, dolg 190 metrov, je bil zgrajen za časa cesarja Tiberija v začetku 1. stoletja, povezal je mesti Colonia Nemausa (Nîmes) in Tolosa (Toulouse),
  • utrjen stolp tour Carrée, ostanek nekdanje trdnjave,
  • gotska mestna vrata, Tour de l'Horloge,
  • neogotska cerkev sv. Ponsa iz sredine 19. stoletja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.