Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Slovenijo)
Skoči na: navigacija, iskanje
Republika Slovenija
Zastava Slovenije Grb  Slovenije
Zastava Grb
HimnaZdravljica (samo 7. kitica)

Lega Slovenije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Ljubljana
46°03′N, 14°30′E
Uradni jeziki slovenščina, italijanščina¹, madžarščina¹
Demonim Slovénec, Slovénka
Upravljanje Parlamentarna republika
 -  Predsednik Borut Pahor
 -  Premier Alenka Bratušek
neodvisnost od Jugoslavije 
 -  razglašena: 25. junija 1991 
 -  priznana: 1992 
Vstop v EU 1. maja 2004
Površina
 -  skupaj: 20,273 km² (154.
 -  voda (%): 0,6 %
Prebivalstvo
 -  ocena 10.04.2010: 2.055.942 (145.)
 -  štetje 2002: 1.964.036 
BDP (PKM) ocena 2009
 -  skupaj: 59,413 milijarde USD[1] (81.)
 -  na prebivalca: 29.520 USD (29.)
HDI (2010) Rast 0,828[2] (visok) (29.)
Valuta Evro ()³ (EUR)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .si4
Klicna koda +386
¹ V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo.

² Vir: Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2006
³ Pred letom 2007 je bila državna valuta slovenski tolar. Tolar je ostal v uporabi do 14. januarja 2007.
4Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi .eu.

Slovenija (uradno Republika Slovenija) je parlamentarna republika na skrajnem jugu Srednje Evrope in na skrajnem severu Sredozemlja. Država na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. Uradni jezik je slovenščina, na območjih s strnjeno naseljenostjo prebivalstva italijanske oziroma madžarske narodne manjšine tudi italijanski oziroma madžarski jezik. Slovenija je razdeljena na občine. Ima površino 20.273 km². Nahaja se na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Najvišji vrh je Triglav (2864 m).

Republika Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, Evropske unije in Schengenskega sporazuma.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Slovenije.

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini in prvi slovanski zapis v latinici. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Habsburška monarhija. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.

Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 k združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Gospodarstvo Slovenije.

Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita tranzicijska država s staro rudarsko-industrijsko tradicijo in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. Kmetijstvo je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja. V turizmu so pomembna obmorska letovišča (Piran, Portorož, Izola, Koper, Ankaran, Debeli rtič...), smučarska središča (Maribor, Kranjska gora, Vogel, Kanin, Rogla...) in toplice (Radenci, Moravske Toplice, Terme Čatež, Terme Dobrna, Lendava, Maribor, Ptuj, Šmarješke Toplice...).

Politika[uredi | uredi kodo]

Nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk ob govoru v okviru slovesnosti ob 65. obletnici zmage nad nacifašizmom leta 2010
Glavni članek: Politika Slovenije.

Vodja države je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi državni zbor Republike Slovenije, ki ga vodi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Demografija Slovenije.
Migracije prebivalstva po občinah v letu 2007: rdeča barva pomeni priseljevanje, modra odseljevanje

Volilnih upravičencev je 1.705.848.

Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:[3]

Avstrijci, Čehi, Nemci, Poljaki in Rusi predstavljajo manj kot 0,1 % prebivalstva, pri 8,90 % populacije pa je podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana življenjska doba je bila leta 2005 73 let za moške in 81 za ženske.

Povprečna naseljenost je 101 prebivalec na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.

Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Italijo in Madžarsko), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Kočevarščino, nekoč prevladujoči jezik oziroma nemško narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga UNESCO opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" (critically endangered language).[4]

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Upravna delitev Slovenije.
Glavno mesto Ljubljana, pogled z Ljubljanskega gradu proti severu; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.

Slovenija je upravno razdeljena na 210 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Poleg delitve na pokrajine obstaja 12 statističnih regij:

  1. Pomurska regija
  2. Podravska regija
  3. Koroška regija
  4. Savinjska regija
  5. Zasavska regija
  6. Spodnjeposavska regija
  7. Jugovzhodna Slovenija
  8. Osrednjeslovenska regija
  9. Gorenjska regija
  10. Notranjsko - kraška regija
  11. Goriška regija
  12. Obalno - kraška regija

Geografija Slovenije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Geografija Slovenije.
Zemljevid Slovenije

Geografsko leži Slovenija v jugovzhodni Evropi na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na UNESCOvem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 1.076.474 ha[5] (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in semenk ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu biotske raznovrstnosti je Slovenija »vroča točka« Evrope.[6] Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano človeško ribico (slednja je sicer dinarski endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Podnebje v Sloveniji je alpsko, celinsko in sredozemsko.

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Triglav, simbol slovenstva

Prazniki in dela prosti dnevi[uredi | uredi kodo]

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določa naslednje praznike in dela proste dneve:[7]

Prazniki[uredi | uredi kodo]

Dela prosti dnevi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Slovenia". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009. 
  2. ^ "Human Development Report 2010". Organizacija združenih narodov. 2010. Pridobljeno dne 6.11.2010. 
  3. ^ Dolenc D. s sod. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002 (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.
  4. ^ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji
  5. ^ Golob A. "Forests and forestry in Slovenia". FAO. Pridobljeno dne 17.10.2009. 
  6. ^ Mršić N. (1997). Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave ISBN 961-90179-2-7 (COBISS)
  7. ^ Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]