Slovanski kongres v Pragi, 1848

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovanski kongres v Pragi, 12. junija 1848

Slovanski kongres v Pragi je potekal med 2. in 12. junijem leta 1848.

1. maja 1848 je bil v Pragi izdan razglas »bratom Slovanom« v monarhiji Avstriji, katerega podpisnik je bil tudi Fran Miklošič. Razglas je opozarjal Slovane na bližajoči se sklic Frankfurtskega parlamenta in izgradnjo Velike Nemčije, ki bo zavzela celotno področje avstrijske monarhije in posledično povzročila utopitev slovanstva v germanstvu. Avtorji so razglas naslovili vsem zavednim Slovanom in jih pozvali, da se 31. maja 1848 zberejo na kongresu v Pragi. »Pridejo naj vsi tisti, ki jim je mar za Slovanstvo in se želijo zoperstaviti germanizaciji.« Konec maja se je tako v Pragi zbralo približno 300 delegatov iz celotnega dela avstrijske monarhije, 40 jih je bilo iz južno-slovanskega področja in kar 4 iz slovenskih dežel.

Za predsednika kongresa je bil izbran František Palacký, podpredsednik pa je bil Slovenec, Stanko Vraz. Na zasedanju je kongres izdelal memorandum evropskim narodom, v katerem je opozoril na nevzdržne razmere v avstrijski monarhiji. Zahteval je federalizacijo monarhije na temelju splošne pravice vsakega naroda, da lahko ne glede na svojo velikost, moč in vpliv razglasi avtonomijo. Podane so bile zahteve, ki so temeljile na temeljih francoske revolucije. Posebej za Slovence pa je bilo sprejeto, da zahtevajo oblikovanje svoje Kraljevine Slovenije, ki bo združevala dežele Koroško, Kranjsko, Štajersko in Primorsko, in bo enakopraven člen monarhije.

Nemški in madžarski narod je na razglas in kongres reagiral izjemo burno. Nemci so se namreč zavedali moči slovanskega konglomerata, ki bi se raztezal širom Evrope, če bi se sestavil v eno državo s 4 plemeni, kot je predvidevala ideja panslavizma. Zato sta dvor na Dunaju in kancler Metternich v Nemčiji stanje nemudoma sprejela kot ogrožujoče in organizirala vojaški nadzor v Pragi. Tam pa so se že 12. junija 1848 začeli zbirati praški študentje, delegati kongresa, izobraženci in še mnogi drugi, ki so zahtevali boj proti germanizaciji in avstrijskemu vojaškemu načelniku Windisch-Grätzu, ki je okupiral Prago. Tako je 12. junija 1848 izbruhnila binkoštna oz. junijska vstaja, ki pa je bila s strani načelnika Windisch-Grätza zadušena 16. junija 1848, ravno tako pa je bil prekinjen kongres delegatov. Zaradi nasilne prekinitve kongresa ta ni sprejel nobenega pripravljenega določila in sklepa. Njegov doprinos za oblikovanje skupne slovanske solidarnosti je tako ostal zgolj neformalen.

Ugledni sodelujoči[uredi | uredi kodo]