Sistem za podporo pri odločanju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sistem za podporo pri odločanju (SZPO) je interaktiven računalniški sistem, ki pomaga odločevalcem s pridom uporabiti podatke in modele za rešitev slabo struktoriranih, polstruktoriranih ali nestruktoriranih problemov. Odločitveni sistemi ne nadomeščajo človeškega odločanja, temveč služijo le kot pripomoček pri odločanju.Uporabno v situaciijah , ko je količina virov informacij prevelika za intuicijo odločevalca, ter pri odločitvah, kjer sta potrebna natančnost in optimalnost. Povečuje produktivnost, učinkovitost ter zmogljivost.Vodi k optimalni izbiri tehnoloških procesov in njihovih parametrov, ter optimalnemu načrtovanju operacij, logistike. Poznamo tri osnovne komponente SZPO, ki jih zasledimo v večini arhitektur : sistem za upravljanje s podatkovno bazo (Database management system),sistem za upravljanje z bazo modelov (Relational database management system) in sistem za generiranje in upravljanje dialogov (Dialog Generation and Management System). Pomagamo si lahko tudi z modeli odločanja kot so MAUT,DEXi,AHP.Z upravljanjem modelov in odločitev ter njenim delovanjem se ukvarja veda računalništvo, ter druge informacijsko komunikacijske tehnologije.


Odločitveni sistemi[uredi | uredi kodo]

Podatkovno usmerjeni odločitveni sistemi[uredi | uredi kodo]

  • Podatkovno usmerjeni odločitveni sistemi dajejejo poudarek dostopu do strukturiranih podatkov, shranjenih v velikih bazah, in njihovem upravljanju.
  • Najosnovnejšo stopnjo funkcionalnosti zagotavljajo preprosti datotečni sistemi, pri katerih uporabljamo poenostavljene poizvedbe.
  • Najvišjo stopnjo funkcionalnosti in podpore pri odločanju pa daje povezava OLAP- Online analytical processing.


Tip Modelsko usmerjeni odločitveni sistemi[uredi | uredi kodo]

  • Slonijo na uporabi in manipulaciji statističnih, finančnih, optimizacijskih ali simulacijskih modelov.
  • Z uporabo podatkov in parametrov, ki jih zagotovijo odločevalci, pomagajo pri analizi situacije.
  • Najosnovnejši nivo funkcionalnosti dajejo preprosta statistična in analitična orodja.


Odločitveni sistemi na osnovi znanja[uredi | uredi kodo]

  • So sistemi tipa “računalnik-človek” s specializiranim strokovnim znanjem reševanja problemov, shranjenim v obliki dejstev, pravil in procedur.
  • Strokovno znanje je vezano na določeno domeno.
  • Soroden koncept je podatkovno rudarjenje.


Odločitveni sistemi na osnovi dokumentov[uredi | uredi kodo]

  • V osnovi niso namenjeni predlaganju odločitev, temveč lažji izvedbi postopka odločanja.
  • Dostopajo do nestrukturiranih informacij v različnih elektronskih formatih.
  • Pomagajo pri kategorizaciji, pripravi, poizvedovanju, odkrivanju in posredovanju znanja.


Komunikacijsko vodeni in skupinski SZPO[uredi | uredi kodo]

  • So interaktivni računalniški sistemi, namenjeni reševanju problemov s strani večih odločevalcev, povezanih v skupino.
  • Združujejo odločitvene modele s podporo elektronski komunikaciji, sodelovanju, koordinaciji ter deljenju skupnih nalog in dokumentov.


Tipi SZPO uporabniške skupine namen lokalno omrežje svetovni splet
Komunikacijsko usmerjeni
in skupinski SZPO
notranje in zunanje skupine sodelovanje uporabnikov ozek doseg globalen doseg
Podatkovno
usmerjeni SZPO
osebje, dobavitelji povpraševanje v podatkovnih skladiščih lahki odjemalec debeli odjemalec
SZPO na osnovi
dokumentov
strokovanjaki iskanje dokumentov in spletnih strani omejena(.doc, .xls) HTML ,
spletni iskalniki
SZPO na osnovi znanja notranji uporabniki,
stranke
nasveti za upravljanje samostojen PC računalnik deljena pravila
Modelsko usmerjeni
SZPO
vodstveni delavci,
osebje,stranke
analiza odločitev posamezen uporabnk več uporabnikov

Vrednotenje in analiza variant[uredi | uredi kodo]

Kaj če analiza pri podpori za odločanje[uredi | uredi kodo]

Nam pove kako se spremeni končni rezultat vrednotenja alternativ, pri sistemih za podporo pri odločanju.Končni rezultat se pridobi s spreminjanjem vrednosti podatkov o alternativah, ter z modelom vrednotenja. S spreminjanjem teh vrednosti opazujemo kako le te vplivajo na končni rezultat odločanja.Tako lahko pridemo do boljših rezultatov vrednotenja in s tem do boljših odločitev. Pomembne so zlasti manjše spremembe variant, ki pripeljejo do bistvenega izbolšanja rezultatov.Prav pride v primerih, ko okolja ne poznamo dovolj ali za ugotavljanje, kako se morajo (ne smejo) spreminjati posamezni parametri variant, da bodo rezultati pričakovani in ne bo neprijetnih presenečenj.

Knjige[uredi | uredi kodo]

Slovenski avtorji so napisali oziroma uredili številne knjige in zbornike s področja odločitvenih sistemov:

  • Marko Bohanec: odločanje in modeli, Založba DMFA 2007
  • I. Bratko, Prolog in umetna inteligenca,Založba FE in FRI 1998
  • Bohanec, M., Rajkovič, V., Semolič, B., Vošnjak, A.: Računalniški ekspertni sistem za vrednotenje razvojno-raziskovalnih projektov, Organizacija in kadri 26(3-4), 168-179, 1993
  • Ivan Bratko, Igor Mozetič, Nada Lavrač: KARDIO - A Study in Deep and Qualitative Knowledge for Expert Systems, MIT Press, 1989
  • Bohanec, M., Rajkovič, V., Semolič, B., Pogačnik, A.: Knowledge-based portfolio analysis for project evaluation, Information & Management 28, Elsevier, 293-302, 1995.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]