Sistem za podporo pri odločanju

Sistem za podporo pri odločanju (SZPO) je interaktiven računalniški sistem, ki pomaga odločevalcem s pridom uporabiti podatke in modele za rešitev slabo strukturiranih, polstrukturiranih ali nestrukturiranih problemov. Odločitveni sistemi ne nadomeščajo človeškega odločanja, temveč služijo le kot pripomoček pri odločanju. Uporabni so v položajih, ko je količina virov informacij prevelika za intuicijo odločevalca, ter pri odločitvah, kjer sta potrebna natančnost in optimalnost. Povečuje produktivnost, učinkovitost ter zmogljivost.Vodi k optimalni izbiri tehnoloških procesov in njihovih parametrov, ter optimalnemu načrtovanju operacij, logistike. Poznamo tri osnovne komponente SZPO, ki jih zasledimo v večini arhitektur: sistem za upravljanje s podatkovno zbirka (Database management system), sistem za upravljanje z zbirko modelov (Relational database management system) in sistem za generiranje in upravljanje dialogov (Dialog Generation and Management System). Pomagamo si lahko tudi z modeli odločanja kot so MAUT, DEXi, AHP. Z upravljanjem modelov in odločitev ter njenim delovanjem se ukvarja veda računalništvo, ter druge informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Odločitveni sistemi

Podatkovno usmerjeni odločitveni sistemi

• Podatkovno usmerjeni odločitveni sistemi dajejejo poudarek dostopu do strukturiranih podatkov, shranjenih v velikih bazah, in njihovem upravljanju.
• Najosnovnejšo stopnjo funkcionalnosti zagotavljajo preprosti datotečni sistemi, pri katerih uporabljamo poenostavljene poizvedbe.
• Najvišjo stopnjo funkcionalnosti in podpore pri odločanju pa daje povezava OLAP - Online analytical processing.

Tip Modelsko usmerjeni odločitveni sistemi

• Slonijo na uporabi in manipulaciji statističnih, finančnih, optimizacijskih ali simulacijskih modelov.
• Z uporabo podatkov in parametrov, ki jih zagotovijo odločevalci, pomagajo pri analizi situacije.
• Najosnovnejši nivo funkcionalnosti dajejo preprosta statistična in analitična orodja.

Odločitveni sistemi na osnovi znanja

• So sistemi tipa “računalnik-človek” s specializiranim strokovnim znanjem reševanja problemov, shranjenim v obliki dejstev, pravil in procedur.
• Strokovno znanje je vezano na določeno domeno.
• Soroden koncept je podatkovno rudarjenje.

Odločitveni sistemi na osnovi dokumentov

• V osnovi niso namenjeni predlaganju odločitev, temveč lažji izvedbi postopka odločanja.
• Dostopajo do nestrukturiranih informacij v različnih elektronskih formatih.
• Pomagajo pri kategorizaciji, pripravi, poizvedovanju, odkrivanju in posredovanju znanja.

Komunikacijsko vodeni in skupinski SZPO

• So sodejni računalniški sistemi, namenjeni reševanju problemov s strani več odločevalcev, povezanih v skupino.
• Združujejo odločitvene modele s podporo elektronski komunikaciji, sodelovanju, koordinaciji ter deljenju skupnih nalog in dokumentov.

Tipi SZPO	uporabniške skupine	namen	lokalno omrežje	svetovni splet
Komunikacijsko usmerjeni in skupinski SZPO	notranje in zunanje skupine	sodelovanje uporabnikov	ozek doseg	globalen doseg
Podatkovno usmerjeni SZPO	osebje, dobavitelji	povpraševanje v podatkovnih skladiščih	lahki odjemalec	debeli odjemalec
SZPO na osnovi dokumentov	strokovnjaki	iskanje dokumentov in spletnih strani	omejena(.doc, .xls)	HTML , spletni iskalniki
SZPO na osnovi znanja	notranji uporabniki, stranke	nasveti za upravljanje	samostojen PC računalnik	deljena pravila
Modelsko usmerjeni SZPO	vodstveni delavci, osebje,stranke	analiza odločitev	posamezen uporabnk	več uporabnikov

Vrednotenje in analiza variant

Kaj če analiza pri podpori za odločanje

Nam pove kako se spremeni končni rezultat vrednotenja alternativ, pri sistemih za podporo pri odločanju.Končni rezultat se pridobi s spreminjanjem vrednosti podatkov o alternativah, ter z modelom vrednotenja. S spreminjanjem teh vrednosti opazujemo kako le te vplivajo na končni rezultat odločanja.Tako lahko pridemo do boljših rezultatov vrednotenja in s tem do boljših odločitev. Pomembne so zlasti manjše spremembe variant, ki pripeljejo do bistvenega izbolšanja rezultatov.Prav pride v primerih, ko okolja ne poznamo dovolj ali za ugotavljanje, kako se morajo (ne smejo) spreminjati posamezni parametri variant, da bodo rezultati pričakovani in ne bo neprijetnih presenečenj.

Knjige

Slovenski avtorji so napisali oziroma uredili številne knjige in zbornike s področja odločitvenih sistemov:

• Marko Bohanec: odločanje in modeli, Založba DMFA 2007
• I. Bratko, Prolog in umetna inteligenca,Založba FE in FRI 1998
• Bohanec, M., Rajkovič, V., Semolič, B., Vošnjak, A.: Računalniški ekspertni sistem za vrednotenje razvojno-raziskovalnih projektov, Organizacija in kadri 26(3-4), 168-179, 1993
• Ivan Bratko, Igor Mozetič, Nada Lavrač: KARDIO - A Study in Deep and Qualitative Knowledge for Expert Systems, MIT Press, 1989
• Bohanec, M., Rajkovič, V., Semolič, B., Pogačnik, A.: Knowledge-based portfolio analysis for project evaluation, Information & Management 28, Elsevier, 293-302, 1995.

Viri

• Marko Bohanec: odločanje in modeli, Založba DMFA 2007 (COBISS)
• Marko Bohanec: odločitveni modeli in sistemiza podporo pri odločanju, Založba DMFA (COBISS)
• Grad Janez, Milton A. Jenkins: Decision support systems : tools, expectations and realities (COBISS)
• http://www.journals.elsevier.com/decision-support-systems/
• http://dssresources.com/
• http://europepmc.org/abstract/MED/8256973/reload=0;jsessionid=GnnIBGlBk3SZepHXUKsF.32

Glej tudi

• Umetna inteligenca v Sloveniji
• Umetna inteligenca
• Jezikovne tehnologije
• Računalniško jezikoslovje

Zunanje povezave

• Uradna stran računalniških podpornih sistemov
• Informativna podporna tehnologija Arhivirano 2013-03-02 na Wayback Machine.