Sipalni presek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pri jederski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija). Navadno je to ploščica ali ploska posodica s plinom, na katero pravokotno pada curek izstrelkov. Vsak izstrelek, ki gre skozi tarčo ne sodeluje z jedri v tarči. Nekateri odletijo skozi tarčo naravnost naprej. Tisti, ki pa z jedrom interegirajo, se na jedrih sipljejo in odletijo iz tarče pod različnimi koti.

Zanima nas, kakšna je porazdelitev števila delcev, ki odletijo iz tarče, po kotu \theta glede na smer vpadnega curka. Prešteti moramo del sipanih elektronov ali oddanih delcev dN(\theta) v določenem času t, ki jih zajame merilnik pod kotom \theta. Merjenje ponovimo pri drugih kotih \theta in dobimo porazdelitev po kotu \theta. Poznamo tudi številsko gostoto vpadnih delcev j_0. Količino, ki povezuje število sipanih delcev v delček prostorskega kota d\Omega in vpadlo številsko gostoto delcev, vpeljemo kot diferencialni sipalni presek {d\sigma\over d\Omega}. Velja:

dN(\theta)=j_0\left({d\sigma\over d\Omega}\right)d\Omega.

d\Omega je prostorski kot, pod katerim vidimo iz tarče vstopno odprtino detektorja. Z integracijo diferencialnega sipalnega preseka po celotnem prostroskem kotu dobimo t.i. totalni sipalni presek:

\sigma_T=\int{d\sigma\over d\Omega}d\Omega.

Medtem, ko se je diferencialni sipani presek nanašal le na delček prostorksega kota, totalni sipalni presek zadeva celoten prostorski kot.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]