Sintin

Sintin
Imena
	IUPAC ime 1′-Metil-1,1′:2′,1′′-terciklopropan
	Druga imena 1-Metil-1,2-diciklopropilciklopropan; Syntin; Tsicklin
Identifikatorji
Številka CAS	93223-46-2;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ChemSpider	452765;
PubChem CID	519050;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID90333879 ;
	InChI InChI=1S/C10H16/c1-10(8-4-5-8)6-9(10)7-2-3-7/h7-9H,2-6H2,1H3 Key: GTKAAVZEFUFXDD-UHFFFAOYSA-N; InChI=1/C10H16/c1-10(8-4-5-8)6-9(10)7-2-3-7/h7-9H,2-6H2,1H3 Key: GTKAAVZEFUFXDD-UHFFFAOYAR;
	SMILES CC1(C2CC2)C(C3CC3)C1;
Lastnosti
Kemijska formula	C10H16
Molska masa	136,24 g·mol−1
Gostota	0.851 g/mL
Vrelišče	158 °C (316 °F; 431 K)
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Sintin je ogljikovodik s formulo C₁₀H₁₆. Uporabljal se je kot raketno gorivo na sovjetski raketi Sojuz. V primerjavi s kerozinom (RP-1) ima manjšo viskoznost in večjo kurilno vrednost, kar pomeni za okrog 10 sekund večji specifični impulz na raketah.

Po razpadu Sovjetske zveze se je proizvodnja zmanjšala.

Štirje stereoizomeri sintina

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

A. P. Mesheheryakov, V. G. Glukhovtsev, A. D. Petrov, “Synthesis of 1-methyl-1,2-dicyclopropylcyclopropane”, Doklady Akademii Nauk SSSR, 1960, 130, 779-81.
Yu. P. Semenov, B. A. Sokolov, S. P. Chernykh, A. A. Grigor'ev, O. M. Nefedov, N. N. Istomin, G. M. Shirshov, “Multiple strained-ring alkane as high-performance liquid rocket fuel”, RU 2233385, C2 20040727.
T. Edwards, “Liquid Fuels and Propellants for Aerospace Propulsion: 1903-2003”, Journal of Propulsion and Power, 2003, 19(6), 1089-1107.
V. Azov, D. Vorontsov, "The last battle of hydrocarbons?", Novosti Kosmonavtiki, 2008, 18, No. 2 (301), 44-46.