Mimar Sinan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sinan)
Skoči na: navigacija, iskanje
Mimar Sinan
Mimar Sinan, architecte de Soliman le Magnifique.jpg
Rojstvo 1489/1490
Ağırnas, Kayseri, Osrednja Anatolija
Smrt 8. junij 1588 (1588-06-08) (98 let)
Istanbul
Državljanstvo Flag of Turkey.svg Turčija
Poklic osmanski dvorni arhitekt


Koca Mi'mâr Sinân Âğâ (osmansko خواجه معمار سنان آغا; turško Mimar Sinan), osmanski arhitekt in inženir, * 1489/1490, Ağırnas, Kayseri, Osrednja Anatolija, † 8. junij 1588, Istanbul) je bil otomanski dvorni arhitekt (turško: "Mimar") in graditelj v službi sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II in Murata III. Bil je odgovoren za gradnjo več kot 300 večji javnih in drugih skromnejših objektov. Več njegovih del je uvrščenih na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine - mošeja Selimija v Edirnu, staro mestno jedro Istanbula v katerem stoji več njegovih zgradb vključno s kompleksom mošeje Sulejmanija ter most na Drini v Višegradu).

Sin kamnoseka, je bil kot mladenič preko sistema krvnega davka vpoklican v sultanovo armado, kjer je bil deležen tehnične in vojaške izobrazbe ter je postal vojaški inženir. Hitro je napredoval, postal je najprej častnik in potem poveljnik v redu janičarjev , odlikovan s titulo v rangu age. V številnih vojaških pohodih je izpopolnil svoje gradbeniško in tehnično znanje, postal je strokovnjak za gradnjo utrdb in vojaških infrastrukturnih objektov kot so ceste, mostovi in akvadukti. Ko je bil star skoraj 50 let, je bil imenovan za glavnega sultanovega arhitekta, da bi svoja v vojski pridobljena znanja uporabil za ustvarjanje verskih in drugih javnih stavb. Na tem položaju je ostal še skoraj 50 let.

Njegova največja mojstrovina je mošeja Selimija v Edirnu, vendar je mošeja Sulejmanija v Istanbulu njegovo najbolj znano delo. Do svoje smrti v 98. letu svoje starosti je vodil pomembno vladno službo za gradnje v otomanskem imperiju in je usposobil veliko učencev, ki so nadaljevali njegovo delo. Njegovi učenci in vajenci so po njegovi smrti zgradili Modro mošejo v Istanbulu, Stari Most v Mostarju in sodelovali pri gradnji mavzoleja Taj Mahal v Agri.

Mimar Sinan velja za največjega arhitekta obdobja klasične otomanske arhitekture, ki ga primerjajo z Michelangelom, sodobnikom z zahoda. Njegove mošeje so arhetip osmanske arhitekture.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Poreklo in zgodnja leta[uredi | uredi kodo]

Podatki o rojstnem datumu in nacionalnosti niso zanesljivi. Kot datum rojstva se omenja tudi letnica 1491 (Dictionary of Islamic Art). Ker je osmanski Millet sistem temeljil na verski pripadnosti, z gotovostjo vemo, da sta njegova starša bila pravoslavne krščanske vere, kot narodnost viri omenjajo grško, armensko in albansko. Njegovo rojstno ime je bilo Josif. Njegov oče, kamnosek in tesar ga je vpeljal v veščine svojega poklica.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1512 je bil vpoklican v sultanovo armado, kjer se je spreobrnil v islamsko vero, sprejel je ime Sinan in je bil deležen večletnega izobraževanja in urjenja s področja stavbeništva in matematike. Zaradi svoje nadarjenosti je kmalu postal pomočnik velikih arhitektov.

V sultanovi armadi se je nadaljnjih šest let uril v vojaških veščinah. Sprejet je bil v red janičarjev. Sodeloval je v številnih vojaških pohodih in bitkah pod poveljstvom Sulejmana Veličanstvenega od Perzije do Avstrije: zasedba Beograda (1521), bitka pri Mohaču (1526), Bagdad (1535), zasedba Krfa in Apulije (1537). Postal je častnik in pozneje poveljnik. V osmanskih osvajanjih je deloval kot graditelj utrdb in vojaških infrastrukturnih objektov (ceste, mostovi in akvadukti). Njegova graditeljska znanja so bila koristna pri rušenju obleganih utrdb. Izkazal se je pri gradnji ladij, s katerimi je vojska prečkala jezero Van v pohodu na Perzijo leta 1535. Zato je bil odlikovan s titulo enakovredno rangu age.

Osmanski dvorni arhitekt[uredi | uredi kodo]

Leta 1539, v starosti skoraj 50 let, je bil imenovan za glavnega arhitekta sultana Sulejmana Veličanstvenega. Na tem položaju je delal vse do svoje smrti v 98. letu. Bil je v službi treh sultanov Sulejmana Veličanstvega, njegovega sina sultana Selima II in sultana Murada III. Vzpostavil je in vodil obsežno arhitektonsko gradbeno vladno službo. Načrtoval je in vodil gradnjo več kot 300 javnih objektov. Njegovo delovanje sovpada z obdobjem kulminacije osmanskega imperija, kar je zagotavljalo neovirane možnosti za uresničitev arhitektovih zamisli.

Sprva so njegove zgradbe temeljile na ustaljenih konceptih islamske arhitekture. Postopno je začel vpeljevati nove gradbene elemente, v katerih je razviden vpliv tako perzijske arhitekture kot bizantinske Hagije Sofije. Stremel je k izgradnji velikega, enovitega, svetlega in zračnega prostora pod centralno sferično kupolo, brez vmesnih stolpov. Postopno približevanje k temu cilju je razvidno iz njegovih za posamezne stopnje značilnih mošej : Šehzade s prvimi poskusi, Sulejmanije v zrelem obdobju ter Selimije v Edirnu kot mojsterski dosežek.

Delo[uredi | uredi kodo]

Zgradil je 94 velikih in 52 manjših mošej. V islamski urbani strukturi je mošeja obkrožena z vrsto javnih zgradb , kot so javno kopališče (hamam), javna kuhinja (imaret), tržnica (bazar), šola (medresa), hotel (karavanseraj) in predstavlja urbano središče. Delo Sinana obsega več mošejskih kompleksov ter sakralnih objektov (mavzolejev).

Ena izmed njegovih nalog je bila vzpostavitev sistema za preskrbo z vodo Istanbula v okviru katere je zgradil več akvaduktov in javnih vodnjakov. Zgradil je tudi most na Drini v Višegradu, ki je tema romana Most na Drini Nobelovega nagrajenca Ive Andrića.

Njegovo delo v celoti šteje :

  • 94 velikih mošej,
  • 57 šol,
  • 52 manjših mošej,
  • 48 javnih kopališč,
  • 35 palač,
  • 22 mavzolejev,
  • 20 karavanserajev,
  • 17 javnih kuhinj,
  • 8 mostov,
  • 8 skladišč,
  • 7 verskih šol,
  • 6 akvaduktov,
  • 3 bolnišnic.

Seznam vključuje dela, ki so bila zgrajena v času delovanja Sinana in njegovega vodenja dvorne službe za gradnje, torej dela, ki je Sinan načrtoval, nadziral in vodil. Vzgojil je in usposobil je mnogo sodelavcev, med njim Sedefkar Mehmed Ago, graditelja Modre mošeje.

Smrt in počastitev spomina[uredi | uredi kodo]

Pokopan je v skromnem mavzoleju, ki ga je sam zgradil v neposredni bližini mavzolejev Sulejmana Veličanstvenega in njegove žene Rokselane.

Po njem se imenuje Univerza umetnosti v Istanbulu. Njegov lik je bil na 10.000 lirskih turških bankovcih.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]