Simetrija C

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja. Elektromagnetizem, gravitacija in močne interakcije sledijo simetriji C, šibke interakcije pa jo kršijo v veliki meri.

Zakoni elektromagnetizma so invariantni na spremembo naboja. Če se zamenja vsak naboj z nasprotnim nabojem in se zamenja smeri električnega ali magnetnega polja, ostanejo vsi zakoni enaki po obliki in vsebini.

Transformacija naboja pomeni tudi, da se delce zamenja z njihovimi antidelci (zgled: elektron se zamenja s pozitronom).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]