Seznam rimskokatoliških škofov Maribora

Seznam lavantinsko-mariborskih škofov in nadškofov.

Lavantinsko škofijo je leta 1228 ustanovil salzburški nadškof Eberhard II. von Regensburg. Sedež škofije je bil v Šent Andražu v Labotski dolini do leta 1859, ko ga je 4. septembra škof Anton Martin Slomšek prestavil v Maribor. Z ustanovitvijo celjske in murskosoboške škofije 7. aprila 2006 je bila Škofija Maribor povišana v nadškofijo, postala pa je tudi sedež Mariborske metropolije. S tem je mariborski naslovni škof postal nadškof in metropolit.

Seznam

1. Ulrich von Haus (1226 - 1257), prej župnik v Hausu na Zgornjem Štajerskem.
2. Karl von Friesach (1257 - 1260)
3. Otto von Mörnstein (1260 - 1264), prej elekt Chiemseeju.
4. Almerich Grafendorfer (1265 - 1267), prej opat na Reinu na Štajerskem.
5. Herbord (1267 - 1275)
6. Gerhard von Enstal (1275 - 1285), prej opat v Sv. Pavlu.
7. Konrad von Fohnsdorf (1285 - 1291), prej kapitular, pozneje nadškof v Salzburgu.
8. Heinrich von Helfenberg (1291 - 1299), prej stolni kanonik v Salzburgu.
9. Wülfing von Stubenberg (1299 - 1304), postal bamberški škof.
10. Werner (1304 - 1316)
11. Dietrich Wolfhauer (1317 - 1332), prvi lavantinski knezoškof, pridobil trdnjavo Twimberg in posestvo Himmelau.
12. Heinrich Krafft (1332 - 1338)
13. Heinrich II. von Leis (1338 - 1342), upravnik vojvode Alberta.
14. Heinrich III. (1342 - 1356), prej prošt pri Virgilibergu in oskrbnik lavantinskih božjih hiš.
15. Peter Kröll von Hall (1357 - 1363), bil vicedom v Friesachu.
16. Heinrich IV. Krapff (1363 - 1387), bil vicedom v Friesachu, najstarejša zbirka listin lavantinske škofije.
17. Ortolf von Offenstetten (1387 - 1391)
    Augustin (1389 - 1391), škof v Concordiji (Oglej)
18. Nikolaus von Unhorst (1391 - 1397)
19. Konrad II. Torer von Törlein (1397 - 1408), bival v Friesachu.
20. Ulrich II. (1408 - 1411), postal nuncij pod protipapežem Aleksandrom V.
21. Wolfhard von Ehrenfels (1411 - 1421), izviral iz vplivne plemiške rodbine.
22. Friedrich Theis von Thesingen (1421 - 1423), postal škof v Chiemseeju.
23. Lorenz von Lichtenberg (1424 - 1432), potem škof v Krki.
24. Hermann von Gnas (1433 - 1436)
25. Lorenz von Lichtenberg (1436 - 1446), moral spet nazaj v Šent Andraž, pod protipapežem Feliksom V. imenovan za oglejskega patriarha, papež Evgen IV. ga izobči.
26. Theobald Schweinpeck (1446 - 1463), popisal težavno stanje lavantinske škofije.
27. Rudolf von Rüdesheim (1463 - 1468), potem škof v Breslavu.
28. Johann I. von Roth (1468 - 1483), potem škof v Breslavu.
29. Georg (1483 - 1486), ogrska vojna, škof ni mogel v mestu nastopiti svojega urada.
30. Erhard Paumgartner (1487 - 1508), ogrska vojna, bival v Sv. Florjanu.
31. Leonhard Peurl (1508 - 1536), kupil grad Thürn.
32. Philliph Renner (1536 - 1555), cesar Ferdinand I. ga imenuje za dvornega kaplana.
33. Martin Herkules Rettinger von Wiespach (1556 - 1570), prevzel del obveznosti na Tridentskem koncilu.
34. Georg II. von Agricola (1570 - 1584), prej prošt v Friesachu.
35. Georg III. Stobäus von Palmburg (1584 - 1618), predelal cerkev v Šent Andražu, upravitelj dežele Notranja Avstrija.
36. Leonhard II. von Götz (1619 - 1640), vicekancler kralja Ferdinanda II.
37. Albert von Priamis (1640 - 1654), zgradil loretsko kapelo v Šent Andražu.
38. Maximilian Gandolf Freiherr von Kuenburg (1654 - 1665), postal salzburški nadškof in kardinal.
39. Sebastian Graf von Pötting (1665 - 1673), ustanovil podružnico ženskega dominikanskega samostana v Šent Andražu.
40. Franz Kaspar von Stadion (1673 - 1704), zgradil loretsko kapelo v Šent Andražu, pridobil gradova Kollegg in Reideben.
41. Johann II. Sigmund Graf von Kuenburg (1704 - 1708), potem škof v Chiemseeju.
42. Philiph Karl Landgraf von Fürstenberg (1708 - 1718), prej stolni kanonik v Straßburgu, Kölnu in Salzburgu.
43. Leopold Anton Graf von Firmian (1718 - 1724), postal salzburški nadškof.
44. Joseph Oswald Graf von Attems (1724 - 1744), pozneje viceom v Friesachu.
45. Virgilius Augustin Maria Freiherr von Firmian (1744 - 1753), prevzel stolno proštijo v Salzburgu.
46. Johann III. von Thun-Valsassina (1754 - 1763), prej stolni kanonik v Salzburgu.
47. Joseph II. Franz Anton Graf Auersperg (1763 - 1772), škof pri 29. letih, postal škof v Krki.
48. Peter II. Graf von Thun, štiri tedne po izboru je prenehal opravljati svojo službo.
49. Franz II. Graf Breuner (1773 - 1777), postal stolni dekan v Salzburgu.
50. Vinzenz Joseph Franz Sales Graf von Schrattenbach (31. maj 1777 - 29. januar 1790), postal stolni prošt v Salzburgu.
51. Joseph Ernest Gandolph Graf von Kuenburg (20. februar 1790 - 12. december 1793), notranjost loretske cerkve dal okrasiti.
52. Vinzenz Joseph Franz Sales Graf von Schrattenbach (26. junij 1795 - 4. junij 1800), na priprošnjo duhovščine se vrnil v Šent Andraž.
53. Leopold Maximilian Graf Frimian (23. november 1800 - 25. januar 1822), prva pogajanja o premestitvi sedeža škofije.
54. Ignaz Franz Sales Zimmermann (19. maj 1824 - 28. september 1843)
55. Franz Xaver Kuttnar (Kutnar) (23. november 1843 - 8. marec 1846), iz Dolenjske.
56. Anton Martin Slomšek (30. maj 1846 - 24. september 1862), od 4. septembra 1859 prvi mariborski škof, 19. septembra 1999 razglašen za blaženega.
57. Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg (Stepišnik) (21. december 1862 - 28. junij 1889)
58. Mihael Napotnik (27. september 1889 - 28. marec 1922)
59. Andrej Karlin (6. junij 1923 - 6. marec 1933)
60. Ivan Jožef Tomažič (27. junij 1933 - 27. februar 1949)
61. Maksimilijan Držečnik (1949 - 13. maj 1978), sprememba naslova iz Lavanta v Maribor.
62. Franc Kramberger (10. november 1980 - 3. februar 2011), od 7. aprila 2006 prvi mariborski nadškof in metropolit
63. Marjan Turnšek (3. februar 2011 - danes)

Pomožni škofje

• Ivan Jožef Tomažič (8. junij 1928 - 27. junij 1933)
• Maksimilijan Držečnik (1946 - 15. september 1946)
• Vekoslav Grmič (27. februar 1968 - 6. november 1980)
• Jožef Smej (15. april 1983 - danes)
• Anton Stres (13. maj 2000 - 7. april 2006)
• Peter Štumpf (24. maj 2006 - 28. november 2009)

Zunanje povezave

• Nadškofija Maribor, zgodovina