Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1
| Aktualna sezona: |
| Formula 1
Zgodovina Formule 1 |
|
Seznami: |
Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1 vključuje seznam vseh tistih dirkačev, ki so se smrtno ponesrečili na dirki Formule 1 oziroma tistih, ki so umrli za posledicami nesreč z dirkalnikom Formule 1 od sezone 1950. Skupaj sedeminštirideset dirkačev se je smrtno ponesrečilo v dirkalnih Formule 1, dvaintrideset od teh na prvenstvenih dirkah Formule 1, osem na testiranjih, šest pa na neprvenstvenih dirkah Formule 1. Največ se je ponesrečilo britanskih dirkačev, trinajst, deset ameriških in sedem italijanskih, skupno pa dirkači šestnajstih narodnosti. Glede na konstruktorja dirkalnika se je smrtno ponesrečilo največ dirkačev Ferrarija, sedem, nato po pet dirkačev Kurtis Krafta, Cooperja in Lotusa, skupno pa dirkalniki štiriindvajsetih različnih konstruktorjev.
Cameron Earl je prvi dirkač, ki se je smrtno ponesrečil z dirkalnikom Formule 1 18. junija 1952 ob testiranju na dirkališču MIRA. Mario Alborghetti je prvi, ki se je smrtno ponesrečil na dirki, leta 1955 na neprvenstveni dirki Grand Prix de Pau, Bill Vukovich pa se je kot prvi smrtno ponesrečil na prvenstveni dirki istega leta na dirki Indianapolis 500. Prav na dirkališču Indianapolis Motor Speedway, kjer poteka dirka Indianapolis 500, se je smrtno ponesrečilo največ dirkačev, osem, čeprav je dirka le enajstkrat štela za prvenstvo Formule 1. V Evropi se je največ smrtnih nesreč pripetilo na dirkališču Nürburgring. Zadnja smrtna nesreča se je zgodila 1. maja 1994 na dirki za Veliko nagrado San Marina, ko se je ponesrečil trikratni svetovni prvak Formule 1 Ayrton Senna. Drugi svetovni prvak Formule 1, ki se je smrtno ponesrečil, je Jochen Rindt, ki je po smrtni nesreči na dirki za Veliki nagrado Italije v sezoni 1970 posmrtno osvojil naslov svetovnega prvaka.
Vsebina |
Po letu[uredi]
Po dirkališču[uredi]
| Dirkališče | Smrtnih nesreč | ||
|---|---|---|---|
| Skupaj | Prva | Zadnja | |
| 7 | 1953 | 1959 | |
| 5 | 1954 | 1969 | |
| 3 | 1953 | 1961 | |
| 1960 | 1970 | ||
| 1961 | 1977 | ||
| 1961 | 1978 | ||
| 2 | 1960 | 1960 | |
| 1970 | 1973 | ||
| 1973 | 1974 | ||
| 1974 | 1977 | ||
| 1994 | 1994 | ||
| 1 | 1952 | ||
| 1955 | |||
| 1958 | |||
| 1958 | |||
| 1962 | |||
| 1962 | |||
| 1967 | |||
| 1968 | |||
| 1975 | |||
| 1980 | |||
| 1982 | |||
| 1982 | |||
| 1986 | |||
Po konstruktorju[uredi]
| Konstruktor | Smrtnih nesreč | ||
|---|---|---|---|
| Skupaj | Prva | Zadnja | |
| 7 | 1953 | 1982 | |
| 5 | 1953 | 1959 | |
| 1960 | 1970 | ||
| 1960 | 1978 | ||
| 3 | 1966 | 1986 | |
| 2 | 1954 | 1955 | |
| 1974 | 1977 | ||
| 1977 | 1994 | ||
| 1 | 1952 | ||
| 1956 | |||
| 1958 | |||
| 1959 | |||
| 1964 | |||
| 1968 | |||
| 1969 | |||
| 1970 | |||
| 1971 | |||
| 1973 | |||
| 1973 | |||
| 1974 | |||
| 1975 | |||
| 1980 | |||
| 1982 | |||
| 1994 | |||
Po narodnosti[uredi]
| Država | Smrtnih nesreč | ||
|---|---|---|---|
| Skupaj | Prva | Zadnja | |
| 12 | 1952 | 1977 | |
| 10 | 1953 | 1975 | |
| 7 | 1957 | 1986 | |
| 3 | 1968 | 1980 | |
| 1970 | 1994 | ||
| 2 | 1961 | 1969 | |
| 1 | 1953 | ||
| 1954 | |||
| 1962 | |||
| 1962 | |||
| 1964 | |||
| 1971 | |||
| 1977 | |||
| 1978 | |||
| 1982 | |||
| 1994 | |||
Glej tudi[uredi]
Opombe[uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Dirka Indianapolis 500 je bila med sezonama 1950 in 1960 del prvenstva Formule 1. Vštete so dirke, testiranja, prosti treningi in kvalifikacijski treningi v okviru dirke Indianapolis 500.
- ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Dirka je potekala pod pravili Formule 1, toda ni štela za Svetovno prvenstvo Formule 1.
- ^ 3,0 3,1 Čeprav sta oba dirkača umrla na isti dirki, Alan Stacey in Chris Bristow nista bila udeležena v isti nesreči. Bristow je umrl v 19. krogu, ko ga je vrglo iz dirkalnika po izgubi nadzora v ovinku Burnenville, Stacey pa v 24. krogu, ko mu je v glavo priletel ptič.
- ^ V nesreči so umrli še trije gledalci ob progi.
- ^ Petnajst gledalcev je umrlo v smrtni nesreči Von Tripsa.
- ^ Rodríguez je z 20 leti, osmimi meseci in 18-imi dnevi najmlajši dirkač Formule 1, ki se je smrtno ponesrečil.
- ^ Hocking se je smrtno ponesrečil na prostem treningu teden dni pred svojo prvo dirko v Svetovnem prvenstvu Formule 1.
- ^ Taylor je umrl več tednov po nesreči zaradi opeklin, 8. septembra 1966 v Koblenzu.
- ^ Lorenzo Bandini je umrl tri dni po nesreči zaradi hudih opeklin.
- ^ Anderson se je smrtno ponesrečil z dirkalnikom Brabham, ki je bil prijavljen pod privatnim moštvom.
- ^ Mitter je vozil dirkalnik Formule 2, ki so takrat nastopali skupaj na dirki, vendar v ločenih razredih.
- ^ Čeprav je Piers Courage vozil dirkalnik De Tomaso, je bil prijavljen pod moštvo Frank Williams Racing Cars.
- ^ Posmrtno je bil Jochen Rindt razglašen za prvaka, saj njegovi konkurenti niso uspeli nadoknaditi razlike v preostalih štirih dirkah.
- ^ Jo Siffert je umrl po tem, ko se je njegov dirkalnik prevrnil in vnel na dirki, ki ni štela za naslov prvaka.
- ^ Kot Williamsonova smrt, je dirko za Veliko nagrado Nizozemske 1973 zaznamoval tudi David Purley, dober prijatelj Williamsona, ki ga je poskušal rešiti iz gorečega Marcha.
- ^ V nesreči je umrl tudi Jansen Van Vuuren, mladi prostovoljni delavec ob progi, ko je Pryce trčil vanj pri visoki hitrosti.
- ^ V nesreči je umrl delavec ob progi, še dva sta se huje poškodovala, ko je McGuire zapeljal med delavce ob progi.
- ^ McGuire se je smrtno ponesrečil na dirki, na kateri so sodelovali dirkalniki Formule 1 in Formule 5000.
- ^ Peterson je umrl v bolnišnici dan po dirki.
- ^ Villeneuve je umrl v bolnišnici dan po dirki.
Sklici[uredi]
- ^ »Killed While Testing Racing Car«, 1952-06-19, str. 4. (v angleščini)
- ^ Foust, Hal. »Chet Miller, 50, Dean Of Racing Drivers, Killed«, Chicago Daily Tribune, 1953-05-16. (v angleščini)
- ^ Yates, Brock W. "The Indianapolis 500: The Story of the Motor Speedway." Harper and Brothers: New York. 1956. str 67.
- ^ "Gran Premio di Modena" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXIX (10): str. 526. October 1953.
- ^ "XVII Grosser Preis von Deutschland" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXX (9): str. 496–497. September 1954.
- ^ "XVI Grand Prix de Pau" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXXI (5): str. 264–265. May 1955.
- ^ »Driver Manny Ayulo Dies of Injuries From Crash«, Los Angeles Times, 1955-05-18. (v angleščini)
- ^ Blunk, Frank. »Auto Race Driver Killed Seeking Third Straight Victory at Indianapolis«, The New York Times, 1955-05-31. (v angleščini)
- ^ "Continental Notes" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXXIII (4): str. 158. april 1957.
- ^ »Test Driver Fatally Injured in Accident at Indianapolis«, Los Angeles Times, 1957-05-16. (v angleščini)
- ^ »15 Car Pileup Kills Vet Driver At Indianapolis«, Daytona Beach Morning Journal, 1958-05-31, str. 6. (v angleščini)
- ^ Tremayne. Str. 64.
- ^ Tremayne. Str. 60.
- ^ Tremayne. Str. 63.
- ^ »Driver Jerry Unser Dies of Crash Burns«, Chicago Daily Tribune, 1959-05-18. (v angleščini)
- ^ »Cortner Dies of Injuries Received in Indianapolis Practice Run Crash«, Los Angeles Times, 1959-05-20. (v angleščini)
- ^ "Innes Ireland drives brilliantly to win B.R.D.C. International Trophy race for Lotus. Lotus also win F.J. race. Salvadori (Jaguar) vanquishes Moss in saloon car contest." (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXXVI (6): str. 425. junij 1960.
- ^ "The Grand Prix of Belgium" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXXVI (7): str. 520–522. julij 1960.
- ^ "The Grand Prix of Belgium" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXXVI (7): str. 522. julij 1960.
- ^ »Racing Driver Dies After Crash«, 1961-06-02, str. 23. (v angleščini)
- ^ »Four die in Italian race car crash«, The Times, 1961-06-16, str. 13. (v angleščini)
- ^ 22,0 22,1 Tremayne. Str. 67.
- ^ 23,0 23,1 23,2 Tremayne. Str. 66.
- ^ "The 9th South African Grand Prix" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XXXIX (2): str. 95. februar 1963.
- ^ "26th German Grand Prix" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XL (9): str. 724. september 1964.
- ^ »Obituary:Mr. John Taylor«, The Times, 1966-09-10, str. 10. (v angleščini)
- ^ "XXV Monaco Grand Prix" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XLIII (6): str. 499. junij 1967.
- ^ "Bob Anderson" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XLIII (9): str. 796. september 1967.
- ^ "The French Grand Prix" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XLIV (8): str. 685. avgust 1968.
- ^ "German Grand Prix" (v v angleščini). Motor Sport (Teesdale Publishing) XLV (9): str. 983. september 1969.
- ^ »Racing car death«, 1970-05-26, str. 2.
- ^ Martin Brain (v angleščini). Motorsport Memorial. Pridobljeno dne 2011-12-14.
- ^ Mounter, Julian. »Briton dies in race crash«, The Times, 1970-06-22, str. 5. (v angleščini)
- ^ Tremayne. Str. 29.
- ^ Blunsden, John. »Briton dies in Dutch Grand Prix«, The Times, 1973-07-30, str. 1. (v angleščini)
- ^ Tremayne. Str. 59.
- ^ Blunsden, John. »How Fittipaldi kept eye on title«, The Times, Times Newspapers Ltd., 1974-10-08, str. 12. (v angleščini)
- ^ »Obituary: Mark Donohue A versatile racing driver«, The Times, Times Newspapers Ltd., 1975-08-21, str. 14. (v angleščini)
- ^ 39,0 39,1 Tremayne. Str. 64.
- ^ »News in Brief:Brands Hatch crash kills 2«, The Times, Times Newspapers Ltd., 1977-08-30, str. 1. (v angleščini)
- ^ »Depailler Dies In Accident«, Washington Post, 1980-08-02. (v angleščini)
- ^ Visbeen, Marcel (2007-08-14). Racing towards a fate he never even saw coming (v angleščini). Forix 8W. Autosport.
- ^ Tremayne. Str. 57.
- ^ Benson, Andrew. »A death that shocked the world«, BBC Sport, 2004-04-21. (v angleščini)
- ^ Tremayne. Str. 47.
Viri[uredi]
- GP Encyclopedia > Driver Index (v angleščini). Pridobljeno dne 2009-02-20.
- Jones, Bruce (1995) (v v angleščini). The Ultimate Encyclopedia of Formula One. The Book Company. ISBN 0-34064-889-9.
- The Indianapolis 500 > Fatalities (v angleščini). Pridobljeno dne 2006-12-21.
- F1 fatalities by circuit and nation (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-03-03. Pridobljeno dne 2007-04-20.