Seznam delcev

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju. V prvem delu so navedeni nesestavljeni delci (osnovni delci), v drugem pa delci, ki jih sestavljajo delci iz prvega dela pregleda. Delce, ki sestavljajo jedro in atome, imenujemo podatomski delci, ki pa jih delimo na dva tipa: osnovne in sestavljene delce. Za osnovne delce doslej še ni znana struktura, čeprav obstojajo obsežne teorije o njihovi zgradbi.

Osnovni delci[uredi | uredi kodo]

Osnovni delci nimajo notranje strukture. So osnovna telesa kvantne teorije polja. Delimo jih na fermione in bozone.

Fermioni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Fermion.

Vsi fermioni imajo polovični spin. Podrejajo se Fermi-Diracovi statistiki. So osnovni gradniki snovi. V Standardnem modelu je 12 fermionov, od tega je šest kvarkov in šest leptonov.

Kvarki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Kvark.

Kvarki sestavljajo hadrone. Delujejo z močno interakcijo. Zanje je značilno da nosijo neceli naboj. Združujejo se v skupine po tri (barioni) ali pa skupaj z antikvarkom tvorijo (mezone). V naravi zaradi tega opažamo samo celoštevilčne naboje. Znanih je šest okusov kvarkov.

V preglednici so dane nekatere osnovne lastnosti šestih vrst kvarkov:

ime delca	oznaka	antidelec oznaka	e	masa (MeV/c²)
kvark u	$u\,$	${\bar {u}}\,$	+²⁄₃	1,5–3,3
kvark d	$d\,$	${\bar {d}}\,$	−¹⁄₃	3,5–6,0
kvark c	$c\,$	${\bar {c}}\,$	+²⁄₃	1160–1,340
kvark s	$s\,$	${\bar {s}}\,$	−¹⁄₃	70–130
kvark t	$t\,$	${\bar {t}}\,$	+²⁄₃	169100–173,300
kvark b	$b\,$	${\bar {b}}\,$	−¹⁄₃	4130–4,370

Leptoni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Lepton.

Leptoni nikoli ne delujejo s pomočjo močne jedrske sile. Njihovi antidelci nosijo nasprotni električni naboj in nasprotno leptonsko število. Znanih je šest leptonov, od njih imajo trije naboj (elektron, mion in tauon), trije pa so nevtralni in se imenujejo nevtrini.

V preglednici so prikazane nekatere lastnosti leptonov:

ime delca	oznaka	antidelec oznaka	e	masa (MeV/c²)
elektron	$e^{-}\,$	$e^{+}\,$	−1	0,511
elektronski nevtrino	$\nu _{e}\,$	${\bar {\nu }}_{e}\,$	0	< 2,2 eV/c²
mion	$\mu ^{-}\,$	$\mu ^{+}\,$	−1	105,7
mionski nevtrino	$\nu _{\mu }\,$	${\bar {\nu }}_{\mu }\,$	0	< 0,170
tau	$\tau ^{-}\,$	$\tau ^{+}\,$	−1	1777
tauonski nevtrino	$\nu _{\tau }\,$	${\bar {\nu }}_{\tau }\,$	0	< 15,5

Bozoni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bozon.

Bozoni so delci, ki imajo celoštevilčni spin. V naravi so pomembni umeritveni bozoni s pomočjo katerih se posreduje osnovna sila med delci. Predvidevajo, da je masa posledica Higgsovega bozona, ki pa še ni potrjen. Prav tako še niso potrdili obstoj gravitona, ki bi naj bil nosilec gravitacije.

ime delca	oznaka	antidelec	e	spin	masa (GeV/c²)	interakcija	obstoj
foton	$\gamma \,$	sam sebi	0	1	0	elektromagnetizem	potrjen
W bozon	$W^{-}\,$	$W^{+}\,$	−1	1	80.4	šibka	potrjen
Z bozon	$Z\,$	sam sebi	0	1	91.2	šibka	potrjen
gluon	$g\,$	sam sebi	0	1	0	močna	potrjen
Higgsov bozon	$H^{0}\,$	sam sebi	0	0	> 114.4	nobena	potrjen
graviton	G	sam sebi	0	2	0	gravitacija	nepotrjen

Domnevni delci[uredi | uredi kodo]

Teorija supersimetrije razširja Standardni model in predvideva obstoj nekaterih delcev, ki so superpartnerji delcev iz Standardnega modela. Doslej obstoja nobenega od teh delcev še niso potrdili s poskusi v laboratorijih.

superpartner	superpartner od	spin	opombe
nevtralino	nevtralni bozon	¹⁄₂	Nevtralini so kvantna superpozicija superpartnerjev iz nevtralnih bozonov Standardnega modela kot so nevtralni Higgsov bozon, W bozon in foton. najlažji nevtralino je kandidat za temno snov. MSSM predvideva 4 nevtraline
čargino	nabiti bozon	¹⁄₂	Čargini so superpozicija superpartnerjev nevtralnih bozonov iz Standardnega modela: nabiti Higgsov bozon in W boson. MSSM predvideva dveh parov čarginov.
fotino	foton	¹⁄₂	Meša se z delci zino, nevtralnimi delci vino in nevtralnimi delci higgsino za nevtraline.
wino, zino	bozoni W^± in Z⁰	¹⁄₂	Nabita mešanica delcev wino z nabitimi delci higsino za delce čargino
higsino	Higgsov bozon	¹⁄₂	Za supersimetrijo so potrebni nekateri Higgsovi bozoni (nevtralni in nabiti) glede na njihove superpartnerja
gluino	gluon	¹⁄₂	Osem gluonov in osem gluionov
gravitino	graviton	³⁄₂	Predvideva ga supergravitacija (SUGRA). Graviton je domnevni delec
slepton	lepton	0	Superpartner leptonov (elektron, mion tauon) in nevtrinoov
snevtrino	nevtrino	0	Vpeljan je bil pri razširitvi Standardnega modela. Posebno vlogo ima sterilni nevtrino, ki je supersimetrični partner domnevnega desnosučnega nevtrina, ki ga imenujemo sterilni nevtrino
skvark	kvark	0	Stop kvark (superpartner kvarka t) ima majhno maso in je pogosto predmet raziskav.

Nekatere teorije predvidevajo obstoj še drugih domnevnih bozonov:

ime delca	spin	opombe
Higgsov bozon	0	Po predvidevanjih naj bi z njim v umeritveni simetriji SU(2) x U(1) razložili izvor mase s pomočjo spontanega zloma simetrije SUSY predvideva več kot samo en Higgsov bozon.
graviton	2	Po predvidevanjih naj bi bil posrednik pri gravitaciji v kvantni gravitaciji
graviskalar	0	Znan je tudi kot radion
gravifoton	1	Znan je tudi kot gravivektor^[1]
aksion	0	Pseudoskalarni delec, ki ga je uvedla teorija Peccei-Quin, da bi rešila problem močne kršitve CP simetrije.
aksino	¹⁄₂	Superpartner aksiona. Skupaj s saksionom in aksionom tvori supermultiplet v supersimetričnem delu teorija Peccei-Quin
saksion	0
branon	?	Predviden v modelih membranske kozmologije
dilaton	0	Predviden v nekaterih teorijah strun
dilatino	¹⁄₂	Superpartner dilatona
bozoni X in Y	1	To vrsto leptokvarkov predvideva velika teorija poenotenja (GUT), delci bi bili enaki kot bozoni W in Z
bozoni W' in Z'	1
magnetni foton	?
majoron	0	Predviden zaradi razumevanja mase nevtrina
majoranov fermion	¹⁄₂ ; ³⁄₂ ?...	gluini, nevtralini ali kateri drugi