Seznam delcev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju. V prvem delu so navedeni nesestavljeni delci (osnovni delci), v drugem pa delci, ki jih sestavljajo delci iz prvega dela pregleda. Delce, ki sestavljajo jedro in atome, imenujemo podatomski delci, ki pa jih delimo na dva tipa: osnovne in sestavljene delce. Za osnovne delce doslej še ni znana struktura, čeprav obstojajo obsežne teorije o njihovi zgradbi.

Delci po Standardnem modelu.

Osnovni delci[uredi | uredi kodo]

Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij.

Osnovni delci nimajo notranje strukture. So osnovna telesa kvantne teorije polja. Delimo jih na fermione in bozone.

Fermioni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Fermion.

Vsi fermioni imajo polovični spin. Podrejajo se Fermi-Diracovi statistiki. So osnovni gradniki snovi. V Standardnem modelu je 12 fermionov, od tega je šest kvarkov in šest leptonov.

Kvarki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Kvark.

Kvarki sestavljajo hadrone. Delujejo z močno interakcijo. Zanje je značilno da nosijo neceli naboj. Združujejo se v skupine po tri (barioni) ali pa skupaj z antikvarkom tvorijo (mezone). V naravi zaradi tega opažamo samo celoštevilčne naboje. Znanih je šest okusov kvarkov.

V preglednici so dane nekatere osnovne lastnosti šestih vrst kvarkov:

ime delca oznaka antidelec
oznaka
e masa (MeV/c2)
kvark u  u \,  \bar u \, +23 1,5–3,3
kvark d  d \,  \bar d \, 13 3,5–6,0
kvark c   c \,  \bar c \, +23 1160–1,340
kvark s  s \,  \bar s \, 13 70–130
kvark t   t \,  \bar t \, +23 169100–173,300
kvark b   b \,  \bar b \, 13 4130–4,370

Leptoni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Lepton.

Leptoni nikoli ne delujejo s pomočjo močne jedrske sile. Njihovi antidelci nosijo nasprotni električni naboj in nasprotno leptonsko število. Znanih je šest leptonov, od njih imajo trije naboj (elektron, mion in tauon), trije pa so nevtralni in se imenujejo nevtrini.

V preglednici so prikazane nekatere lastnosti leptonov:

ime delca oznaka antidelec
oznaka
e masa (MeV/c2)
elektron  e^{-} \,  e^{+} \, −1 0,511
elektronski nevtrino  \nu_e \,   \bar \nu_e \, 0 < 2,2 eV/c2
mion  \mu^{-}\,  \mu^{+}\, −1 105,7
mionski nevtrino  \nu_{\mu} \,   \bar \nu_{\mu} \, 0 < 0,170
tau  \tau^{-} \,  \tau^{+}\, −1 1777
tauonski nevtrino  \nu_{\tau} \,   \bar \nu_{\tau} \, 0 < 15,5

Bozoni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bozon.

Bozoni so delci, ki imajo celoštevilčni spin. V naravi so pomembni umeritveni bozoni s pomočjo katerih se posreduje osnovna sila med delci. Predvidevajo, da je masa posledica Higgsovega bozona, ki pa še ni potrjen. Prav tako še niso potrdili obstoj gravitona, ki bi naj bil nosilec gravitacije.

ime delca oznaka antidelec e spin masa (GeV/c2) interakcija obstoj
foton  \gamma \, sam sebi 0 1 0 elektromagnetizem potrjen
W bozon  W^{-}\,  W^{+}\, −1 1 80.4 šibka potrjen
Z bozon  Z \, sam sebi 0 1 91.2 šibka potrjen
gluon  g \, sam sebi 0 1 0 močna potrjen
Higgsov bozon  H^{0} \, sam sebi 0 0 > 114.4 nobena nepotrjen
graviton G sam sebi 0 2 0 gravitacija nepotrjen

Domnevni delci[uredi | uredi kodo]

Teorija supersimetrije razširja Standardni model in predvideva obstoj nekaterih delcev, ki so superpartnerji delcev iz Standardnega modela. Doslej obstoja nobenega od teh delcev še niso potrdili s poskusi v laboratorijih.

superpartner superpartner od spin opombe
nevtralino nevtralni bozon 12 Nevtralini so kvantna superpozicija superpartnerjev iz nevtralnih bozonov Standardnega modela kot so nevtralni Higgsov bozon, W bozon in foton.
najlažji nevtralino je kandidat za temno snov.
MSSM predvideva 4 nevtraline
čargino nabiti bozon 12 Čargini so superpozicija superpartnerjev nevtralnih bozonov iz Standardnega modela: nabiti Higgsov bozon in W boson.
MSSM predvideva dveh parov čarginov.
fotino foton 12 Meša se z delci zino, nevtralnimi delci vino in nevtralnimi delci higgsino za nevtraline.
wino, zino bozoni W± in Z0 12 Nabita mešanica delcev wino z nabitimi delci higsino za delce čargino
higsino Higgsov bozon 12 Za supersimetrijo so potrebni nekateri Higgsovi bozoni (nevtralni in nabiti) glede na njihove superpartnerja
gluino gluon 12 Osem gluonov in osem gluionov
gravitino graviton 32 Predvideva ga supergravitacija (SUGRA). Graviton je domnevni delec
slepton lepton 0 Superpartner leptonov (elektron, mion tauon) in nevtrinoov
snevtrino nevtrino 0 Vpeljan je bil pri razširitvi Standardnega modela.
Posebno vlogo ima sterilni nevtrino, ki je supersimetrični partner domnevnega desnosučnega nevtrina, ki ga imenujemo sterilni nevtrino
skvark kvark 0 Stop kvark (superpartner kvarka t) ima majhno maso in je pogosto predmet raziskav.

Nekatere teorije predvidevajo obstoj še drugih domnevnih bozonov:

ime delca spin opombe
Higgsov bozon 0 Po predvidevanjih naj bi z njim v umeritveni simetriji SU(2) x U(1) razložili izvor mase s pomočjo spontanega zloma simetrije
SUSY predvideva več kot samo en Higgsov bozon.
graviton 2 Po predvidevanjih naj bi bil posrednik pri gravitaciji v kvantni gravitaciji
graviskalar 0 Znan je tudi kot radion
gravifoton 1 Znan je tudi kot gravivektor[1]
aksion 0 Pseudoskalarni delec, ki ga je uvedla teorija Peccei-Quin, da bi rešila problem močne kršitve CP simetrije.
aksino 12 Superpartner aksiona. Skupaj z saksionom in aksionom tvori supermultiplet v supersimetričnem delu teorija Peccei-Quin
saksion 0
branon  ? Predviden v modelih membranske kozmologije
dilaton 0 Predviden v nekaterih teorijah strun
dilatino 12 Superpartner dilatona
bozoni X in Y 1 To vrsto leptokvarkov predvideva velika teorija poenotenja (GUT), delci bi bili enaki kot bozoni W in Z
bozoni W' in Z' 1
magnetni foton  ?
majoron 0 Predviden zaradi razumevanja mase nevtrina
majoranov fermion 12 ; 32 ?... gluini, nevtralini ali kateri drugi

Sestavljeni delci[uredi | uredi kodo]

Hadroni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Hadron.

Hadroni delujejo z močno jedrsko silo. Sestavljeni so iz kvarkov. Deliomo jih v dve skupini

V kvarkovskem modelu so podani hadroni kot delci iz kvarkov ali antikvarkov, ki so povezani z močno silo, ki jo prenašajo gluoni.

Barionski dekuplet (spin 3/2)
Nonet mezonov (spin 0)

Barioni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Barion.

Glej tudi seznam barionov.

Barioni so fermioni, ki vsebujejo tri valenčne kvarke ali valenčne antikvarke.

Skupino delcev delimo na

Mezoni[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mezon.

Običajne mezone sestavljata valenčni kvark in valenčni antikvark. Mezoni s spinom 3/2 tvorijo dekuplet, mezoni s spinom 1/2 pa nonet.

Nekateri drugi delci[uredi | uredi kodo]

V nadaljevanju so samo naštete še nekatere teoretične vrste delcev:

  • anjon (ne smemo zamenjati z anionom)
  • plekton
  • delec WIMP
  • pomeron
  • skirmion
  • Goldstonov bozon
  • goldstino
  • instanton
  • inflanton

in mnogi drugi.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ R. Maartens (2004). "Brane-World Gravity". Living Revews in Relativity 7. str. 7.  Also available in web format at http://www.livingreviews.org/lrr-2004-7.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]