Seznam bosanskih kraljev
To je kronološka lista bosanskih kraljev. Za ostale bosanske vladarje, glej:
Kralji[uredi | uredi kodo]
- Osebe označene s sivo barvo so nosile titul, a nikoli niso vladale celemu kraljestvu.
| ime | obdobje vladanja | opombe | soprog/a | suzeren |
|---|---|---|---|---|
| Štefan Tvrtko I. (Kotromanići) (* okrog 1338 - † Mile (Visoko), 10. marec 1391) |
26. oktober 1377 - 10. marec 1391 | Osvojil Dalmacijo ter dele Srbije in Hrvaške. Bosna politično stabilna. Razvijajo se mesta, trgovina in rudarstvo. | Doroteja Bolgarska (* Vidin (Bolgarija), 1355 - † Mile (Visoko), 23. avgust 1390) (1 sin ?) |
Ludvik I. (* Višegrad, 5. marec 1326 - † Trnava, 10. september 1382) |
| Marija (* 1371 - † 17. maj 1395) | ||||
| Sigismund (* Nürnberg, 14. februar 1368 - † Znojmo, 9. december 1437) | ||||
| Štefan Dabiša (Kotromanići) (* okrog 1339 - † Kraljeva Sutjeska, 8. september 1395) |
marec 1391 - 8. september 1395 | Vnuk bana Štefana I., izgubil Hrvaško in Dalmacijo – ohranil pa naziv kralj Hrvaške in Dalmacije. Priznal ogrskega kralja Sigismunda za svojega naslednika. | Jelena Gruba (* ? - † ?) (1 hčerka) | |
| Jelena Gruba (Nikolići) (* ? - † po marcu 1399) |
september 1395 - maj 1398 | Vdova po Štefanu Dabiši; bosansko plemstvo jo izbere za vladarico. De facto je imela zelo malo moči, ker so se knezi zelo okrepili. Odstavljena. 18. marca 1399 zadnja omemba Jelene v spisih, po tem datumu se najbrž zateče v nek samostan in tam umre.[1] | Štefan Dabiša | |
| Štefan Ostoja (Kotromanići) (* ? - † Bobovac, 1418) |
1398 - 1404 1409 - 1418 |
Nezakonski sin Tvrtka I., ustoličen po Jelenini odstavitvi, a tudi on hitro odstavljen. Vrne se 1409 in naslednja tri leta se s Tvrtkom II. bori za oblast. | ima tri žene: Vitača, kronana 1398; Kujava Radinović, kraljica Bosne od 1399 do 1404 in od 1409 do 1416 (imata 1 sina); Jelena Nelipčić, kraljica Bosne od 1416 do septembra 1418 | |
| Štefan Ostojić (Kotromanići) (* ? - † Bobovac,[2] pred aprilom 1422) |
1418 - 1421 | Sin Štefana Ostoje in Kujave Radinović; obnovil zavezo z Benečani. | neoženjen | |
| Štefan Tvrtko II. (Kotromanići) (* pred letom 1382 - † november 1443) |
1404 - 1409 1421 - november 1443 |
Sin Tvrtka I., postavljen na prestol po odstavitvi Štefana Ostoje, kmalu za tem tudi on odstavljen. Neprenehoma se je boril z raznimi uporniki. | Doroteja Gorjanska (* ? - † Bobovac, med 19. in 24. septembrom 1438) | |
| protikralj Radivoj Ostojić (Kotromanići) (* Jajce, okrog 1410 - † Jajce, 5. junij 1463) |
1433 - 1435 | Nezakonski sin Štefana Ostoje; Turki ga podprejo v boju za odvzem Tvrtkove krone. Sporen vladarski status. | Katarina (3 sinovi) |
Murat II. (* 1404 - † 3. februar 1451) |
| Štefan Tomaš (Kotromanići)  (* Orihovac, ? - † Jajce, 10. julij 1461)[3] |
november 1443 - julij 1461 | Prvi bosanski kralj, ki ga papež Evgen IV. prizna za zakonitega kralja. Preganja bogumile. Na začetku je bil v sporu s herceg vojvodo Kosačo. | Vojača, ki je bogumilka in ne želi sprejeti katoliške vere (* Prozor, okrog 1417 - † pred 1463) (imata 1 sina); 1445 papež Evgen IV. dovoli ločitev in Tomaš se poroči s Katarino Kosača (* Blagaj pri Mostarju, 1424/26 - † Rim, 25. oktober 1478) (1 sin in 1 hčerka) otroka sta med turškim osvajanjem Bosne ugrabljena in odpeljana v Turčijo, kjer sprejmeta islam. Sin pozneje postane bosanski beg. Katarina zbeži v Rim in se od tam bori za osvoboditev Bosne. Razglašena za blaženo. |
Ladislav Posmrtni (* Kómarno (Slovaška), 22. februar 1440 - † Praga, 23. november 1457) |
| Matija Korvin (* Kolozsvár (Transilvanija), 23. februar 1443 - † Dunaj, 26. april 1490) | ||||
| Štefan Tomašević (Kotromanići) (* ? - † Jajce, 25. maj 1463) |
julij 1461 - junij 1463 | Sin Tomaša in Vojače. Zadnji kralj Bosne in despot Srbije; umre v padcu Bosne pod osmansko oblast. | Jelena Branković (Mara) (* Smederevo, 1447 - † Trakija,[4] po letu 1500[4]) | |
| Nikola Iloški (Iloški) (* Ilok, 1410 - † 1477) |
1471 - 1477 | Naslovni kralj Bosne; ban Mačve, Hrvaške, Dalmacije in Slavonije, ter vojvoda Transilvanije. Za naslovnega kralja ga postavi ogrski kralj Matija Korvin. | Doroteja Széchy | |
| Matija Radivojević (Kotromanići) (* po letu 1450 - † po letu 1490) |
1465 - 1471 | Sin Radivoja Ostojića, zadnji iz dinastije Kotromanićev. Mehmed II. ga pokliče v Carigrad in mu ironično podeli naziv kralj Bosne. Poroči se s Turkinjo in narod ga zavrne. | ? | Mehmed II. Osvajalec (* 30. marec 1432 - † 3. maj 1481) |
| Matija Vojsalić (Hrvatinići) (* ? - † 1476) |
1472 - 1476 | Zadnji poznan iz rodbine Hrvatinićev. Mehmed II. ga imenuje za naslovnega kralja Bosne. Kmalu odstavljen zaradi sodelovanja z Ogrskim kraljestvom zoper Osmansko cesarstvo. |
Nazivi[uredi | uredi kodo]
Kralji Bosne so uporabljali dve obliki nazivanja: krajšo in daljšo. Krajša se je glasila:
Po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju in vse k temu.[5]
(latinsko: Gratia Dei rex Serbiae, Bosniae, maritimarum partium, etc.)
Daljši naziv se je glasil:
Po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju, Humu, Dalmaciji, Hrvaški, Dolnjim krajem, Zahodni strani, Usori, Soli in Podrinju in vse k temu.[5]
(latinsko: Dei gratia rex Serbiae, Bosniae, Maritimarum partium, Chulmensium Terrarum, Dalmatiae, Croatiae, partis inferioris, Occidentalium partium, Usoriae, Soliae, Podriniae, etc.)
Red kraljevega trona[uredi | uredi kodo]
| Štefan Tvrtko I. ban 1353 - 1377 kralj 1377 - 1391 | Štefan Dabiša 1391 - 1395 | Jelena Gruba 1395 - 1398 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Štefan Ostoja 1398 - 1404 1409 - 1418 | Štefan Tvrtko II. 1404 - 1409 1421 - 1443 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Štefan Ostojić 1418 - 1421 | Radivoj Ostojić 1433 - 1435 | Štefan Tomaš 1443 - 1461 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Matija Radivojević 1465 - 1471 | Štefan Tomašević 1461 - 1463 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Krunoslav Draganović: Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine, 1942.
- ↑ Van Antwerp Fine, John (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. University of Michigan Press. COBISS 40589569. ISBN 0-472-08260-4.
- ↑ Pavao Anđelić, Bobovac i kraljeva Sutjeska: stolna mjesta bosanskih vladara u XIV i XV stoljeću, Veselin Masleša, 1973.
- ↑ 4,0 4,1 Milorad Ekmečić, Srpska akademija nauka i umetnosti. Odbor za istoriju Bosne i Hercegovine; Zbornik za istoriju Bosne i Hercegovine, SANU, 2002, str. 60.
- ↑ 5,0 5,1 Narodni muzej v Sarajevu, Bulletin du Museé de la République socialiste de Bosnie-Herzégovine à Sarajevo: Archéologie,1954.