Sevelamer
 | |
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Blagovne znamke | Renagel |
| AHFS/Drugs.com | monograph |
| MedlinePlus | a601248 |
| Nosečnostna kategorija |
|
| Način uporabe | peroralno |
| Oznaka ATC | |
| Pravni status | |
| Pravni status |
|
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | / |
| Presnova | / |
| Razpolovni čas | navedba ni smiselna |
| Izločanje | 100 % z blatom |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| PubChem CID | |
| DrugBank | |
| ChemSpider | |
| UNII | |
| KEGG | |
| ChEMBL | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | [(C3H7N)a+b.(C9H17N2O)c]m pri čemer je (a + b) : c = 9 : 1 |
| Mol. masa | variira |
Sevelamér je neabsorptivni polimer, ki veže fosfate v črevesu in se uporablja za zdravljenje hiperfosfatemije pri bolnikih z odpovedjo ledvic, ki so na hemodializi[1], in tudi pri bolnikih s kronično boleznijo ledvic, ki ne prejemajo dialize in imajo raven fosforja v serumu vznatno povišano.[2] Na tržišču je pod zaščitenima imenoma Renagel (kot sevelamerijev klorid, v obliki filmsko obloženih tablet[2]) in Renvela (kot sevelamerijev karbonat, v obliki tablet in praška za pripravo peroralne suspenzije[3]), proizvajalca Sanofi-aventis.[4]
Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]
Bolniki s hudo boleznijo ledvic ne morejo izločati fosfata iz svojega telesa. To povzroči hiperfosfatemijo, ki lahko dolgoročno povzroči zaplete, kot je bolezen srca. Sevelamer je vezalec fosfata.[3] V svoji kemijski zgradbi vsebuje več aminov, ki jih loči ogljik iz polimerne verige. Ti amini postanejo delno protonirani v črevesju in medsebojno delujejo s fosfatnimi molekulami prek ionske in vodikove vezi. Ker veže fosfate v prebavilih, sevelamer znižuje koncentracijo fosfata v serumu.[2]
Interakcije[uredi | uredi kodo]
Pri hkratni peroralni uporabi ciprofloksacina in sevelamerja ali drugih polimerov, ki vežejo fosfat, se zmanjša absorpcija ciprofloksacina.[5]
Sevelamer se ne absorbira in lahko vpliva na biološko uporabnost drugih zdravil. Pri dajanju katerih koli zdravil, pri katerih ima lahko zmanjšana biološka uporabnost klinično značilen vpliv na varnost ali učinkovitost, je treba zdravilo vzeti vsaj eno uro pred ali tri ure po uporabi sevelamerja, ali pa mora zdravnik razmisliti o nadzoru ravni v krvi.[2]
Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]
Najpogostejši neželeni učinki, ki jih povzroča sevelamer, so: bruhanje (pri 22 % bolnikov), slabost (20 %) (19 %), dispepsija (16 %), nazofaringitis – vnetje zgornjega dela žrela (14 %), bolečine v okončinah (13 %), srbež (13 %), bolečine v sklepih (12 %), bronhitis (11 %), dispneja (10 %), povišan krvni tlak (10 %).[6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=sevelamer Arhivirano 2013-09-21 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 9. 2013.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Product_Information/human/000254/WC500052257.pdf Arhivirano 2014-12-18 na Wayback Machine., Povzetek glavnih značilnosti zdravila Renagel, vpogled: 20. 9. 2013.
- ↑ 3,0 3,1 http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Summary_for_the_public/human/000993/WC500052613.pdf Arhivirano 2014-12-20 na Wayback Machine., vpogled: 20. 9. 2013.
- ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_sevelamer*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 20. 9. 2013.
- ↑ Premuš Marušič A. Antibiotična terapija pri hospitaliziranih bolnikih – pogled kliničnega farmacevta. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 5, str. 253–254.
- ↑ http://reference.medscape.com/drug/renagel-renvela-sevelamer-343208#4, vpogled: 20. 9. 2013.