Sestavljeno oko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sestavljeno oko kačjega pastirja.

Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke. Sestavljeno je iz nekaj do nekaj tisoč omatidijev, med seboj neodvisnih enot, ki zaznavajo prisotnost in kvaliteto (barvo, jakost) svetlobe. Vsak od omatidijev je zgrajeno iz drobne leče, svetlobnega kanala, obkroženega s pigmentnimi celicami in mrežnice, kjer se nahajajo celice, občutljive na svetlobo. Slika, ki jo vidi členonožec, je sestavljena iz odzivov množice omatidijev, usmerjenih navzven pod različnimi koti. Vsako izmed njih zaznava le svetlobo, ki pade navpično nanj.

V primerjavi s človeškim očesom, ki deluje po načelu camere obscure, ima tako oko nizko ločljivost, ima pa lahko široko vidno polje in je sposobno zaznavati hitre spremembe, v nekaterih primerih pa tudi smer polarizirane svetlobe.

Psevdopupila[uredi | uredi kodo]

»Psevdopupila« je pojav, ki nastane zaradi različne usmerjenosti očesc v sestavljenem očesu. Na zunaj deluje kot zenica vretenčarskega očesa, ki se navidez premika in sledi opazovalcu (to je še posebej opazno pri žuželkah, ki imajo velike sestavljene oči, npr. kačjih pastirjih in bogomolkah). V resnici gre za to, da se svetloba, ki pada na tista očesca, ki so natančno v smeri opazovalca, popolnoma absorbira v čutilnih celicah, zato se je nič ne odbije in izgleda tisti del očesa črn. Pri ostalih očescih, ki so nameščena v drugih ravninah, se svetloba odbija od pigmentnih plasti v njih, zato imajo barvo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]