Servij Tulij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo. Podatki, ki so na razpolago, so v glavnem povzeti po pripovedovanju Tita Livija, ki je v dobi rimskega cesarstva, pet stoletij po ukinitvi kraljevine, skušal predstaviti državo s čim bolj ugledno preteklostjo. Zato je vsebina tega članka v veliki meri legenda.

Servij Tulij
Servius by Rouille.jpg
Smrt 539 pr. n. št.
Rim
Državljanstvo Starorimska civilizacija

Servij Tul (lat. Servius Tullius; 578 pr. n. št.534 pr. n. št.) je brez volitev nasledil prestol. Zanj je značilno, da se je, tako kot Numa, zelo malo vojskoval, rimsko državo pa je na novo oblikoval in uvedel več pomembnejših reform.

Plebejcem je dovolil sodelovanje v državljanski vladi. Senat je bil prešibak, da bi predlog zavrnil, toda sprejel ga je z velikim odporom.

Servij je vse Rimljane razvrstil v pet razredov glede na njihovo premoženje in plačilo davkov, in sicer s censusom, od 12500 asov naprej. Urejeno je bilo tako, da je imel premožnejši večjo moč in to ne glede na to, ali je bil patricij ali plebejec. V prvem razredu so bili najbogatejši, v petem pa najrevnejši. Ureditev je bila podobna vojaški. Vsak razred je bil razdeljen v stotnije, katerih polovico so sestavljali seniorji, stari od 46 do 60, polovico pa juniorji, stari med 17 in 45. Razvrstitev po stotnijah je bila v rabi tudi v vojaške namene. Vsak razred je namreč sam prispeval za oklepe in orožje, tako da so bili v težko oboroženi pehoti bogatejši, lahke čete pa so sestavljali člani revnejši slojev. Poleg tega sta vsakemu razredu pripadli dve stotniji kovačev in tesarjev ter dve stotniji trobentačev in hornistov. Osebe, ki niso mogle plačati 12500 asov, niso bile vključene v noben razred in so tvorile samostojno stotnijo.

Uvedba delitve po premoženju v Rimu sovpada z uvedbo timokracije (razredna delitev po premoženju) pod vladavino Solona v polisu Atene.[1]

Težko oborožena pehota je bila izbrana izmed bogatejših slojev, lažje čete, katerih ščiti in oklepi so bili cenejši, pa so bile vpoklicane izmed revnejših. Da bi preveril porast ali upad števila svojih subjektov in njihovega premoženja, je uvedel še eno regulacijo, ki jo je imenoval lostrum. Tako so morali vsi državljani vsakih pet let v polnem oklepu zbrati v Campus Martius in tam navesti, kolikšno družino in premoženje imajo.

Stotnije so imele svojo skupščino, comitia centuriata, kjer je vsaka stotnija imela en glas. Zaradi tega v stotnijah ni bilo enako število članov, premožnejši razred je imel manj članov in tako veliko večje število stotnij. Prav tako so imeli pri odločanju manjšo vlogo seniorji. Comitia centuriata je bila povsem samostojna skupščina in je imela pravico voljenja kraljev in višjih uradnikov, odločanja glede vpeljave oz. ukinitve zakonov in možnost pritožbe na sodniško odločitev. Kljub temu pa ta comitia centuriata ni nadomestila stare patricijske skupščine, saj nobena odločitev ni bila veljavna, dokler je ni odobrila comitia curiata.

Servijev zid (lat. Murus Servii Tullii) je bila 11 km dolga in 3,5 metra široka obrambna meja okoli Rima

Rim je namesto na tri plemena po novem razdelil na trideset plemen, ki pa so bila razvrščena glede na lokacijo, torej so bili v njih tako plebejci kot patriciji. Pozneje so se plemena zbrala po forumih, imenovanih comitia tributa. Patriciji so bili takrat izključeni iz teh skupščin, tako da so postale popolnoma plebejske.

Pomembno je tudi, da je Tul razširil mestne meje in z vključitvijo gričev Kvirinal, Viminal in Eskvilin zaključil mesto, tako da je sedaj obsegalo vseh sedem gričev. Okoli mesta je sezidal kamniti zid, po njem poimenovan Servijev zid. Zid je obdal še z jarkom, preostali material pa so nasuli na planjavo. Tako je Rim meril pet milj v obseg in se je v taki veličini ohranil do časa cesarjev, čeprav so okoli mesta nastajala predmestja.

Servij Tul je sklenil zavezništvo z Latinci.

Lucij Tarkvinij Ošabni se je poročil s Tulovo hčerko Tulijo (Tullia). Tulija je Tarkvinija spodbujala, naj prevzame prestole in ta je sklenil zaroto s patriciji, zasedel prestol in skupaj s svojimi podložniki umoril Servija. Privoščil mu ni niti pogreba, rekoč: »Tudi Romul je odšel brez pogreba.« Tako naj bi tudi dobil svoj vzdevek – Ošabni (lat. Superbus).

Vladavina Servija Tula je trajala 44 let.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Cicero, Marcus Tullius; prevajalec E. Jones (januar 2006) [46 pr. n. št.]. Cicero's Brutus or History of Famous Orators; also His Orator, or Accomplished Speaker. (txt) (angleščina). Pridobljeno dne julij 2008.