Sergej Mašera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sergej Mašera
1912 - 1941
Kraj rojstva: Gorica
Kraj smrti: Boka Kotorska
Pripadnost: Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg Kraljevina Jugoslavija
Veja: mornarica Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg
Aktivna leta: 1932 - 1941
Čin: poročnik bojne ladje 2. razreda
Enota: rušilec Beograd
rušilec Zagreb
Oboroženi
konflikt(i):
Druga svetovna vojna
Odlikovanja: red narodnega heroja Jugoslavije

Sergej Mašera, slovenski častnik, poročnik bojne ladje 2. razreda in narodni heroj, * 11. maj 1912, Gorica, † 17. april 1941, Boka Kotorska.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Po prvi svetovni vojni se je morala družina Mašera zaradi spremenjenih političnih razmer in političnega nazora Sergejevega očeta Franca Mašere preseliti na Koroško. Od tam so se kmalu spet preselili, tokrat v Ljubljano, kjer je Sergej obiskoval gimnazijo, ki jo je zaključil leta 1929.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Po končani gimnaziji se je vpisal na Vojnopomorsko akademijo v Dubrovniku. Zanimanje za vojaške šole, predvsem za mornarico, je bilo med slovensko mladino takrat veliko, saj je vojaški poklic prinašal ugled in redno delo. Akademijo je Sergej uspešno končal leta 1932 kot peti najboljši kadet v letniku. Častniško kariero je po končanem šolanju začel kot poročnik korvete na dokaj zastareli torpedni ladji, ki pa ni nudila dobrih pogojev za delo in življenje. Kasneje je nekaj časa plul na ladji Sitnica. Privlačilo ga je topništvo, zato se je želel specializirati prav v tej stroki. Prijavil se je na topniški tečaj v Kumboru v Boki Kotorski, ki ga je uspešno zaključil. Po opravljenem tečaju je bil premeščen v Komando vojne mornarice v Zemun, kjer se je začel pripravljati na izpit za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjaka za ladijske topove ga je njegova komanda poslala na Švedsko, kjer je sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za novi rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Ob izbruhu druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh se je rušilec Zagreb nahajal v Boki Kotorski, največji in najpomembnejši pomorski bazi mornarice Kraljevine Jugoslavije. V teh dneh sta bila tam še rušilca Beograd in Dubrovnik. Med posadkami na ladjah je vladal nered, saj o poteku vojne niso imeli dovolj objektivnih informacij, širile pa so se tudi lažne informacije. Topničarji na rušilcu Zagreb so bili v stalni pripravljenosti, saj je bila možnost sovražnih letalskih napadov velika. Po objavi kapitulacije jugoslovanske vojske je posadka rušilca Zagreb na ukaz komandanta ladje zapustila le-to. Na njej sta ostala le poročnika bojne ladje, nekdaj sošolca VII. klase Vojnopomorske akademije, Sergej Mašera in Milan Spasić. Da ladja po kapitulaciji jugoslovanske vojske ne bi prišla v roke italijanske vojne mornarice, sta jo 17. aprila 1941 razstrelila [1]. Oba častnika sta ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Leta 1973 sta bila razglašena za narodna heroja Jugoslavije[2].

Pomorski muzej v Piranu že od leta 1967 nosi ime po Sergeju Mašeri.

Odlikovanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Knjižnica NOV in POS 42, Ljubljana 1974, str. 12
  2. ^ Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Knjižnica NOV in POS 42, Ljubljana 1974, str. 13


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tomšič, Janez: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Knjižnjica NOV in POS 42, Ljubljana, 1974 (COBISS)


Glej tudi[uredi | uredi kodo]