Sergej Dovlatov
| Sergej Dovlatov | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Сергей Донатович Мечик 3. september 1941[1][2][…] Ufa |
| Smrt | 24. avgust 1990[1][4][…] (48 let) New York[1] |
| Državljanstvo |  Sovjetska zveza ZDA |
| Poklic | pisatelj, novinar, turistični vodnik, dopisnik, odgovorni urednik |
Sergej Donatovič Dovlatov [sergéj donátovič dovlátov] (rusko Сергéй Донáтович Довлáтов), ruski pisatelj in novinar, * 3. september 1941, Ufa, Baškirska ASSR, Ruska SFSR, Sovjetska zveza † 24. avgust 1990, New York, zvezna država New York, ZDA.
Znan je predvsem kot pisec povesti in kratkih zgodb. Med njegovimi povestmi izstopajo Zona, napisana na podlagi izkušnje z delom stražnika v zaporu, ki ga je opravljal med služenjem vojske, Kompromis, ki nas sooča z resnicami in lažmi sovjetskega novinarstva, ter Nacionalni park, kjer sta opis nalog vodiča v Puškinovem muzejskem parku združena z refleksijo o osebni in pisateljski usodi. V slovenščino so prevedene še Kovček, Naši in Tujka.
Poskusi objavljati svojo prozo v sovjetskih revijah so bili praviloma neuspešni, tipkopis prve knjige pa je bil uničen po navodilih KGB. Njegovi teksti so tako izhajali v samozaložbi oziroma v emigrantskih revijah. Zaradi publikacij na Zahodu leta 1976 je bil izključen iz Zveze sovjetskih novinarjev.[5]
Leta 1978 je Dovlatov emigriral na Dunaj, kmalu zatem pa se je preselil v New York, kjer je končno uspel kot pisatelj. V času emigracije je v ZDA in Evropi izšlo dvanajst njegovih knjig, med drugim je objavljal v prestižni reviji The New Yorker.[5] Umrl in pokopan je v New Yorku, kjer je leta 2014 dobil tudi ulico s svojim imenom.[6] Večino življenja je sicer preživel v Sankt Peterburgu, kamor se je družina preselila kmalu po njegovem rojstvu, kot novinar pa je delal tudi v estonski prestolnici Talinu.
Stil pisanja[uredi | uredi kodo]
»Ton njegovega govora uči bralca zadržanosti in deluje streznjujoče: vi postanete on, kar je najboljša terapija, ki je lahko ponujena sodobniku …
Brati ga je lahko … Njegove knjige sem požiral v povprečju v 3-4 urah nepretrganega branja: od njih se je težko odlepiti prav zaradi nevsiljivosti njegovega tona. Nespremenljiva reakcija na njegove zgodbe in povesti – hvaležnost za odsotnost očitkov, za trezen pogled na stvari, za to tiho glasbo zdravega razuma …« (Josip Brodski)[7]
Za slog Dovlatova je značilno, da se vse besede v njegovih frazah začenjajo na različne črke. Menil je namreč, da si je tudi pisec proze dolžan nadeti takšne ustvarjalne okove, kot sta rima in dolžina verza pri pesnikih, s čimer se slednji izognejo dolgoveznosti in praznini.[8]
Slovenski prevodi[uredi | uredi kodo]
Tujka; Kovček (Litera, Maribor, 2006)
Nacionalni park; Kompromis; Naši (Študentska založba, Ljubljana, 2007)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #119538156 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
- ↑ Find a Grave — 1996.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 5,0 5,1 »Biografija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2015.
- ↑ »Slovesnost ob poimenovanju ulice«.
- ↑ »Mnenja o Dovlatovu«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2015.
- ↑ »Korespondenca«.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
