Serdica

Za rimsko mesto Serdica, danes Sofija v Bulgariji, glej Serdica (mesto).

Serdica
Serdica Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 46°48′59.3″N 16°1′27.01″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Pomurska regija
Pokrajina	Prekmurje
Občina	Rogašovci
Nadmorska višina	239,5 m
Prebivalstvo
• Skupno	528
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	9262 Rogašovci
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Serdica je naselje v Občini Rogašovci. Serdica je druga najsevernejša vas v Občini Rogašovci, saj severneje leži le še Sotina.

Lega

Na zemljevidu jo lahko najdemo na čisto skrajnem severo-zahodnem delu Goričkega. Serdica ima okrog 500 prebivalcev, med njimi tudi Rome. Na severu meji z Avstrijo, sosednje vasi pa so Sotina, Gornji Slaveči, Nuskova, Kramarovci in Ocinje.

Zaselki

Vas sestavljajo številni zaselki kot so: Ljubljana (Cigansko naselje), Benkove Grabe, Turzova Graba, Glošnjak, Žimanov Vrh, Kovačev Breg, Ves, Črešnjeva Gasa, Kozičeva Graba, Brunarov Breg (Murec), Serdiški Breg in Rdeči Breg. V vasi se nahaja tudi drugi največji vrh v Prekmurju, to je Serdiški breg ali Rdeči breg z 416 m n. v. Na njem je postavljena brunarica TD Rogašovci. Ob jasnem vremenu je odličen razgled v Ledavsko dolino, na Madžarsko, v Avstrijo in na Štajersko (Pohorje, Boč, Kapela...). Priložnost je videti tudi zasnežene vrhove v avtrijskih Alpah.

Znamenitosti vasi

V vasi se nahajajo tudi znamenitosti kot je Fartekov mlin, ki pa več ne obratuje, objekt nekdanje podružnične šole OŠ Sveti Jurij, ki je zgrajena iz usedlin, na njej se pa vidijo fosilni ostanki morskih živali, omembe vreden je še turistični objekt družine Kisilak, ki se imenuje Čebelji gradič. V vasi so še trgovina, pivnica, nogometni klub Serdica, številni ribniki domačinov, (med njimi je najlepši Alfreda Horvata) čebelnjaki, vinogradi, stari sadovnjaki... Vas premore tudi obrtnike, številni ljudje pa si služijo denar v sosednji Avstriji. Nekdaj rodovitna vas, ki je pri vsaki domačiji premogla hlev, se sedaj zmeraj bolj zarašča, ljudje opuščajo kmetijstvo, predvsem živinorejo in se selijo v večja mesta. Stare domačije pa kupujejo Angleži in Nemci, saj najdejo v teh krajih svoj mir.

Znani ljudje

• Mihál Gaber, ki je z Števanom Bokanom napisal dve katoliški pesmarici v prekmurskem jeziku med 1824 in 1826. Pesmarici lahko najdemo v Gradcu

Zunanje povezave

• Čebelji gradič
• Serdiški breg