Serdica
- Za rimsko mesto Serdica, danes Sofija v Bulgariji, glej Serdica (mesto).
Serdica | |
|---|---|
.jpg) | |
  Serdica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°48′59.3″N 16°1′27.01″E / 46.816472°N 16.0241694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Rogašovci |
| Površina | |
| • Skupno | 4,99 km2 |
| Nadm. višina | 239,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 541 |
| • Gostota | 110 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 9262 Rogašovci |
| Zemljevidi | |
Serdica je naselje v Občini Rogašovci. Serdica je druga najsevernejša vas v Občini Rogašovci, saj severneje leži le še Sotina.
V času druge svetovne vojne je bil del vasi, kjer je bil večji delež nemškega prebivalstva, priključen k Nemčiji, čeprav je bila večina Prekmurja priključena Madžarski. Posamezni slovenski prebivalci dela Serdice, ki je bil vključen v Nemčijo, so s pismom zahtevali od madžarskega voditelja Horthya, vključitev v Madžarsko.[2] Zemljevid vasi, ki so bile vključene v Tretju rajh je dostopen v seznamu zunanjih povezav.
Lega[uredi | uredi kodo]
Na zemljevidu jo lahko najdemo na čisto skrajnem severo-zahodnem delu Goričkega. Serdica ima okrog 500 prebivalcev, med njimi tudi Rome. Na severu meji z Avstrijo, sosednje vasi pa so Sotina, Gornji Slaveči, Nuskova, Kramarovci in Ocinje.
Zaselki[uredi | uredi kodo]
Vas sestavljajo številni zaselki kot so: Ljubljana (Cigansko naselje), Benkove Grabe, Turzova Graba, Glošnjak, Žimanov Vrh, Kovačev Breg, Ves, Črešnjeva Gasa, Kozičeva Graba, Brunarov Breg (Murec), Serdiški Breg in Rdeči Breg. V vasi se nahaja tudi drugi največji vrh v Prekmurju, to je Serdiški breg ali Rdeči breg z 416 m n. v. Na njem je postavljena brunarica TD Rogašovci. Ob jasnem vremenu je odličen razgled v Ledavsko dolino, na Madžarsko, v Avstrijo in na Štajersko (Pohorje, Boč, Kapela...). Priložnost je videti tudi zasnežene vrhove v avtrijskih Alpah.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
V vasi se nahajajo tudi znamenitosti kot je Fartekov mlin, ki pa več ne obratuje, objekt nekdanje podružnične šole OŠ Sveti Jurij, ki je zgrajena iz usedlin, na njej se pa vidijo fosilni ostanki morskih živali, omembe vreden je še turistični objekt družine Kisilak, ki se imenuje Čebelji gradič. V vasi so še trgovina, pivnica, nogometni klub Serdica, številni ribniki domačinov, (med njimi je najlepši Alfreda Horvata) čebelnjaki, vinogradi, stari sadovnjaki... Vas premore tudi obrtnike, številni ljudje pa si služijo denar v sosednji Avstriji. Nekdaj rodovitna vas, ki je pri vsaki domačiji premogla hlev, se sedaj zmeraj bolj zarašča, ljudje opuščajo kmetijstvo, predvsem živinorejo in se selijo v večja mesta. Stare domačije pa kupujejo Angleži in Nemci, saj najdejo v teh krajih svoj mir.
Znani ljudje[uredi | uredi kodo]
- Mihael Gaber, ki je z Štefanom Bokanom napisal dve katoliški pesmarici v prekmurskem jeziku med 1824 in 1826. Pesmarici lahko najdemo v Mariboru
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Darja Kerec, Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari (2021). Str. 31.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
