Schmidt-Pechanova prizma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Schmidt-Pechanova prizma, pogled od strani (zgoraj) in 3-razsežna slika (spodaj).

Schmidt-Pechanova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme. Uporablja se v optičnih napravah za obračanje slike.

Izumljena je bila v letu 1899 [1].

Zgradba in delovanje[uredi | uredi kodo]

Scmidt-Pechanova prizma je v resnici združitev dveh prizem Schmidtove in Pechanove prizme. Prizma je sestavljena iz dveh prizem, ki ju loči majhna zračna reža. Svetlobni žarek izstopa iz prizme v isti smeri kot vstopa, slika pa je obrnjena za 180°.

Po vstopu žarka v prvo prizmo po odboju pride do popolnega odboja. Pri tem se žarek usmeri v drugo prizmo. Slika se pri tem še ne obrne. Po vstopu v drugo prizmo pride trikrat do popolnega odboja. Del prizme, ki ima strešno obliko (strešna prizma, dve površini pod kotom 90°) povzroči obračanje slike.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Scmidt-Pechanova prizme se uporabljajo največ v binokularjih (tudi v monokularjih), kjer služijo za vzpostavitev pokončne slike.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Binoculars". Pridobljeno dne 16.4.2010. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]