Antimon

Antimon, ₅₁Sb
Antimon
Izgovarjava	IPA: [antiˈmoːn]
Videz	srebrno bleščeč siv
Standardna atomska teža Ar, std(Sb)	121,760(1)
Antimon v periodnem sistemu
	kositer ← antimon → telur
Vrstno število (Z)	51
Skupina	skupina 15 (pniktogeni)
Perioda	perioda 5
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2 5p3
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 5
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	630,63 °C
Vrelišče	1635 °C
Gostota (blizu s.t.)	6,697 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	6,53 g/cm3
Talilna toplota	19,79 kJ/mol
Izparilna toplota	193,43 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,23 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,05
Ionizacijske energije	1.: 834 kJ/mol ; 2.: 1594,9 kJ/mol ; 3.: 2440 kJ/mol ; (več) ;
Atomski polmer	empirično: 140 pm
Kovalentni polmer	139±5 pm
Van der Waalsov polmer	206 pm
	Spektralne črte antimona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	romboedrična
Hitrost zvoka tanka palica	3420 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	11 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	24,4 W/(m⋅K)
Električna upornost	417 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−99,0·10−6 cm3/mol
Youngov modul	55 GPa
Strižni modul	20 GPa
Stisljivostni modul	42 GPa
Mohsova trdota	3,0
Trdota po Brinellu	294–384 MPa
Številka CAS	7440-36-0
Zgodovina
Odkritje	Arabski alkimisti (pred 815 našega štetja)
Simbol	"Sb": iz lat. stibium 'antimonit'
Najpomembnejši izotopi antimona
	Kategorija: Antimon; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51. Ta polkovina ima štiri alotropne oblike. Najstabilnejša oblika antimona je modro-bela kovina. Rumeni in črni antimon sta nestabilni nekovini. Uporablja se v požarni izolaciji, barvilih, keramiki, enamelih, številnih zlitinah in gumi. Je negorljiv material, zato ga uporabljajo za obleke gasilcev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Anastas Sidiropoulos. »Studies of N-heterocyclic Carbene (NHC) Complexes of the Main Group Elements« (PDF). str. 39. doi:10.4225/03/5B0F4BDF98F60. S2CID 132399530.
↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo antimon ali Antimon v Wikislovarju, prostem slovarju.

Antimon (video), University of Nottingham

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[2] Anastas Sidiropoulos. »Studies of N-heterocyclic Carbene (NHC) Complexes of the Main Group Elements« (PDF). str. 39. doi:10.4225/03/5B0F4BDF98F60. S2CID 132399530.

[3] Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.

[4] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]

[4]