Salins-les-Bains

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Salins-les-Bains
Lega
Zemljevid
Salins-les-Bains se nahaja v Francija
Salins-les-Bains
Salins-les-Bains se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Salins-les-Bains
46°56′28″N 5°52′42″E / 46.94111°N 5.87833°E / 46.94111; 5.87833Koordinati: 46°56′28″N 5°52′42″E / 46.94111°N 5.87833°E / 46.94111; 5.87833
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaJura
OkrožjeLons-le-Saunier
KantonSalins-les-Bains
InterkomunalitetaSkupnost občin
pays de Salins-les-Bains
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Claude Jourdant
Površina
1
24,68 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
2.471
 • Gostota100 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
39500 /39110
Nadmorska višina284–737 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Salins-les-Bains je zdraviliško naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté. Leta 2009 je naselje imelo 2.987 prebivalcev.

Leta 2009 so bile krajevne soline dodane na Unicefov seznam svetovne kulturne dediščine k že preje sprejetim Kraljevim solinam v 16 km oddaljenem Arc-et-Senansu.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Franche-Comté ob reki Furieuse, 42 km južno od Besançona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Salins-les-Bains je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Aresches, Abergement-lès-Thésy, Aiglepierre, Bracon, Cernans, La Chapelle-sur-Furieuse, Chaux-Champagny, Chilly-sur-Salins, Clucy, Dournon, Geraise, Ivory, Ivrey, Lemuy, Marnoz, Montmarlon, Pont-d'Héry, Pretin, Saint-Thiébaud, Saizenay in Thésy s 6.036 prebivalci (v letu 2009).

Kanton Salins-les-Bains je sestavni del okrožja Lons-le-Saunier.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Salins-les-Bains
Kapela Notre-Dame-Libératrice
  • soline, s Kraljevimi solinami v Arc-et-Senansu del Unescove svetovne dediščine,
  • toplice, njihov začetek sega v 19. stoletje,
  • gotska cerkev sv. Anatolija iz 13. stoletja,
  • kapela Notre-Dame-Libératrice iz sredine 17. stoletja, postavljena na zahtevo prebivalcev v zahvalo devici Mariji, da jih je zavarovala pred epidemijami in tridesetletno vojno,
  • cerkev sv. Janeza Krstnika,
  • cerkev sv. Mavricija,
  • nekdanja samostana klaris, karmeličank, ukinjena med francosko revolucijo,
  • jezuitska cerkev,
  • trdnjavi Fort Saint-André, zgrajena za časa Ludvika XIV. pod Vaubanom v 17. stoletju, in Fort Belin iz 19. stoletja, zgrajena za potrebe varovanja prometne poti med Parizom in Lausanne.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.