Salezijanci
| Societas Salesiana S. Joannis Bosco | |
 Tradicionalni grb salezijanske družbe | |
 Novi logotip Salezijanske družbe | |
| Okrajšava | SDB |
|---|---|
| Slogan | Da Mihi Animas Caetera Tolle |
| Nastanek | 1859 |
| Ustanovitelj | sveti Janez Bosco (Don Bosko) |
| Kraj ustanovitve | Torino, Italija |
| Tip | Katoliški verski red |
Salezijanci (lat. Societas Salesiana S. Joannis Bosco = Salezijanska družba sv. Janeza Boska), kratica: SDB, je katoliška redovna družba, ki jo je leta 1859 v Torinu, (Italija) ustanovil sv. Janez Bosko (Don Bosko) za pomoč zapuščeni mladini. Papež Pij IX. jo je leta 1874 potrdil kot kongregacijo duhovnikov in redovnikov s preprostimi zaobljubami. Oboji imajo enakovredno temeljno izobrazbo in vzgojiteljsko poslanstvo, različno pa je njihovo področje dela. Prvi so v duhovniškem poklicu, drugi pa v drugih strokah.
Zvesti so nalogam, ki jih je izročil sv. Janez Bosko, so oznanjevalci evangelija mladim, posebno najrevnejšim; posebno skrb namenjajo duhovnim poklicem; so vzgojitelji vere med preprostim ljudstvom, zlasti z družbenim obveščanjem in oznanjevanjem evangelija ljudstvom, ki ga še ne poznajo.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1845 je Sv. Janez Bosko odprl večerno šolo za dečke v Valdoccu, sedaj del mestne občine Torino v Italiji. V prihajajočih letih je odprl še nekaj šol, ter leta 1874 napisal nekaj pravil za njegove pomočnike. Omenjena pravila so postala Pravila sv. Frančiška Saleškega - salezijanci.
Vzgojno ozračje, ki ga ustvarja, poimenuje oratorij (=molilnica), ter ima štiri temeljne prvine:
- dvorišče za razvedrilo,
- dom za vzgajanje,
- šola za izobraževanje in
- cerkev za duhovno rast mladih.
Leta 1874 je Papež Pij IX. Pravila družbe sv. Frančiška Saleškega tudi uradno odobril. Red je rasel hitro ter se razširil v mnoge države skoraj po vsem svetu. Smrt Don Boska, leta 1888, ni ustavila rasti oz. širjenja reda, saj so bili salezijanski do konca leta 1911 prisotni že na Kitajskem, Indiji, Južni Afriki, Tuniziji in ZDA. Skupnost je leta 1995 štela 17000 članov v 1616 domovih. Je tretja največja misijonarska organizacija na svetu.[1]
Organizacija reda v Sloveniji[uredi | uredi kodo]
Salezijanci so na Slovenskem prisotni od 23. 11. 1901, na Rakovniku v Ljubljani. Od takrat do danes se je zvrstilo že 14 inšpektorjev (odkar je uradno ustanovljen salezijanski inšpektorat s sedežem v Ljubljani). Inšpektor Marko Košnik je vodenje Salezijanske inšpektorije svetega Cirila in Metoda - Ljubljana od svojega predhodnika Janeza Potočnika prevzel 24. maja 2018. Inšpektorialni svet pomaga inšpektorju v vsem, kar se tiče spodbujanja in vodenja inšpektorata. Sklicuje ga in mu predseduje inšpektor, sestavljajo pa ga vikar, ekonom in še trije svetovalci.[2] V službi inšpektorja in njegovega sveta je tajnik z vlogo notarja.[3]
Dejavnost[uredi | uredi kodo]
Najširša salezijanska dejavnost na Slovenskem, v zamejstvu, zdomstvu in diaspori je upravljanje nad tridesetih župnij kot pomoč lokalnim škofijam. Na vseh se salezijanci posebno posvečajo delu za mlade.
Več slovenskih salezijancev deluje v misijonih na raznih celinah in so izraziteje v službi vesoljne Cerkve, posvečajo pa se tudi ljudskim misijonom.
- Nekateri sobratje delujejo v diaspori (bivša vzhodna Jugoslavija): v Vojvodini (Srbija) in Črni gori. V Srbiji poučujejo tudi verouk v šoli; v Mužlji imajo deški internat, v Podgorici pa dopolnilno izobraževanje, podobno projektu Skala.
Salezijanski centri v Sloveniji[uredi | uredi kodo]
_(5).jpg)
Celje - Don Boskov center Celje
Salezijanci v Celju upravljajo župnijo blaženega Antona Martina Slomška, vodijo Salezijanski mladinski center ter organizirajo vrtec.
Želimlje
Zavod sv. Frančiška Saleškega obsega gimnazijo, Dom Janeza Boska in Majcnov dom (center za mlade, družine in odrasle)
Veržej - Marijanišče
V Veržeju se poleg obstoječih dejavnosti duhovnega centra, penziona Mavrica in centra domače in umetnostne obrti Duo načrtuje še center za poklicno (do)izobraževanje mladih.
Ljubljana - Rakovnik
Duhovno središče vseh vej salezijanske družine, salezijanskega mladinskega gibanja je svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani, ki je tudi priljubljen romarski kraj.
Zavod Salesianum odpira nove možnosti, v njem se odvija projekt Skala - mladinska ulična vzgoja.
S šolskim letom 2017/2018 se je odprl dijaški dom na Rakovniku (sprva samo za fante ljubljanskih srednjih šol, z naslednjim šolskim letom pa tudi za dekleta).
Mladinski centri[uredi | uredi kodo]
Nekateri salezijanski centri, z večjim številom mladih, omogočajo tudi druge dejavnosti. V Cerknici, Mariboru, Veržeju, v Ljubljani in v Sevnici začenjajo delovati - poleg rednega pastoralnega dela - mladinski centri (s počitniškimi domovi), mladinska društva ...
Druge oblike izobraževanja in formacije[uredi | uredi kodo]
- Katehetski center skrbi za številne publikacije verske in vzgojne vsebine.
- Izročilo založbe Knjižic uspešno nadaljuje založba Salve, ki skrbi za trgovino, pripravo za tisk in katehetske pripomočke.
- Vse skupine salezijanske družine povezuje revija Salezijanski vestnik.
- Mladi, ki jih Bog kliče v salezijansko družbo, vstopijo v formacijsko skupnost (Ljubljana-Rakovnik), nato vstopijo v noviciat v Italiji (Colle don Bosco), nadaljnje študije opravljajo redno v Ljubljani (stanujejo na Rakovniku), izredno pa tudi drugod, zlasti na Salezijanski papeški univerzi v Rimu.
Hčere Marije Pomočnice[uredi | uredi kodo]
Žensko družbo je ustanovila Marija Dominika Mazzarello. 5. avgusta 1872 je prva skupina deklet izpovedala podobne zaobljube kot pri don Bosku fantje, ki so postali salezijanci, red je doblil ime »hčere Marije Pomočnice«.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2011. Pridobljeno 30. avgusta 2008.
- ↑ Konstitucije Družbe sv. Frančiška Saleškega, člen 164.
- ↑ Splošni pravilnik, člen 158.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- don Boskovi salezijanci
- Oratorij
- Salve
- Skala
- Hčere Marije Pomočnice
- Marija Dominika Mazzarello Arhivirano 2021-01-21 na Wayback Machine.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
