Sahelska kraljestva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sahelska kraljestva so bila kraljestva sahelske, podsaharske Afrike. Nastala so na območju, ki je bilo primerno izhodišče za trgovanje preko puščave, zlasti s sredozemskimi ljudstvi. Velika količina tovornih živali, kot so konji in kamele, jim je omogočala promet med posameznimi deli države, učinkovito bojevanje in zmožnost potovanja čez Saharo. Sahelski imperiji so bili decentralizirane državne tvorbe, katerih posamezna mesta so imela veliko avtonomijo. Družba je temeljila na matrilinealni ureditvi.

Kraljestva Sahela so zasedala ozemlja med Saharo na severu in gozdnatimi površinami na jugu, kjer sta se v tistem času nahajali kraljestvi Ašantov in Jorub.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva izmed sahelskih držav je bilo Gansko kraljestvo med 10. in 13. stoletjem. Svoje mesto je našlo na območju današnjega Senegala in Mavretanije. Porazili so ga almoravidski osvajalci, sledilo pa je več kratkotrajnih državnih tvorb vse do nastanka Malijskega imperija v današnjem Nigru in Maliju ob reki Niger. Obstajal je večino 15. stoletja, ob koncu tega pa razpadel na manjše države. Najpomembnejši izmed slednjih pa je bil Songajski imperij, ki se je do 16. stoletja razvil čez ozemlje od današnjega Kameruna do Magreba ter je predstavljal največjo državo v zgodovini Afrike. Njegov propad je sledil v 17. stoletju. Nekoliko vzhodneje se je razvila država Kanem-Bornu, na zahodu pa več mestnih držav ljudstva Hausa. Med temi in večjo Kanem-Bornu so obstajala trenja. V začetku 19. stoletja pa se je razvil Fulanski imperij in leta 1810 prevzel nadzor nad hauškimi državami ter centraliziral sistem. Novi imperij in država Kanem-Bornu sta obstajali v sožitju vse do prihoda Evropejcev, ko je bila celotna regija razdeljena med Francijo in Združeno kraljestvo.