Saccharomyces cerevisiae

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Saccharomyces cerevisiae
S cerevisiae under DIC microscopy.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Ascomycota (zaprtotrosnice)
Poddeblo: Saccharomycotina
Razred: Saccharomycetes (kvasovke)
Red: Saccharomycetales
Družina: Saccharomycetaceae
Rod: Saccharomyces
Vrsta: S. cerevisiae
Znanstveno ime
Saccharomyces cerevisiae
Meyen ex E.C. Hansen

Saccharomyces cerevisiae spada med kvasovke. Kvasovke so netaksonomska kategorija gliv, definirana z ozirom na morfološke in fiziološke značilnosti. So filogenetsko različna skupina mikroorganizmov in pripadajo dvem glavnim taksonom, in sicer deblu Ascomycota in Basidiomycota.

Saccharomyces cerevisiae spada v carstvo Eukarya, kraljestvo Fungi, deblo Ascomycota, razred Saccharomycetes, red Saccharomycetales, družina Saccharomycetaceae. S. cerevisiae se razmnožuje spolno in nespolno. Nespolno razmnoževanje poteka z brstenjem. Pri spolnem razmnoževanju S. cerevisiae se askospore razvijajo v golih nezaščitenih askih, in sicer na različne načine ([1]).

Askospore so sferodine in gladke. Askusi so lahko sferični ali elipsoidni. Celice so po navadi sferične, do rahlo sferične, 5 – 12 x 5 – 12 μm, občasno tudi elipsoidne do cilindrične, 5 – 20 (-30) x 3 – 9 μm. Rast na trdni površini ima svoje značilnosti. Kolonije so po obliki okrogle, robovi kolonij so gladki. Površina kolonije je gladka, profil kolonije je izbokel do visoko izbokel (blazinaste). Ustroj kolonije je mazav. V tekočem gojišču je rast motna, opazimo sedimentacijo in flotacijo celične mase. Sedimentacija je granulirana. Kvasovke so sposobne asimilacije in fermentacije različnih vrst saharidov. Zmožne so anaerobne in aerobne rasti. Optimalna rast Saccharomyces cerevisiae je med 33 in 35 °C v mediju s 10 do 30 % glukoze. Minimalna temperatura, kjer raste Saccharomyces cerevisiae, je 4 °C ob 10 % glukoze. Pri 50 % glukoze je minimalna temperatura rasti 13 °C ([2]). Juven in sodelavci (1978) so dokazali, da lahko S. cerevisiae v glukoznem mediju in nevtralnem pH raste pri aw 0,89.

Prav tako je S. cerevisiae zmožna rasti pri pH 1,6. V prisotnosti kisika lahko oksidirajo sladkorje z respiracijskim sistemom v mitohondrijih ([3]). Zmožne so pretvoriti sladkor v etanol in ogljikov dioksid (CO2). Ker kisik ni vpleten v proces pretvorbe, ta praktično poteka pri anaerobnih pogojih. Obenem se etanol lahko pojavlja kot stranski proizvod metabolizma tudi v primerih aerobnega procesa ob zadostni količini sladkorjev v mediju. V okolje se izločajo številni encimi in metaboliti, ki spreminjajo delovno okolje kvasovk v njem neugodno. Ko je okolje spremenjeno bodisi zaradi akumulacije izločkov iz celice, se rast ustavi. Stacionarna faza lahko traja poljubno dolgo, odvisno od agresivnosti medija, nato pa avtolitični procesi razgradijo kvasovke ([4]).

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zalar in Gunde-Cimerman, Taksonomija in identifikacija gliv, 2002
  2. ^ Pitt J.I., Hocking A.D.1997. Fungi and food spoilage. 2nd ed. London, Blackie Academic & Professional: 593 str.
  3. ^ Yeast characteristic – Choosing the right yeast. 2002. Lallemand baking update. http://www.lallemand.com/BakerYeastNA/eng/PDFs/LBU%20PDF%20FILES/1_3YEAST.PDF
  4. ^ Raspor P. 1996. Kvasovke. V: Biotehnologija. Osnovna znanja. Raspor P. (ur.). Ljubljana,Bia: 70 – 90.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]