SPI

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
SPI vodilo: nadrejena in podrejena naprava

SPI (angl. Serial Peripheral Interface Bus) je standard za sinhrono serijsko podatkovno povezavo elektronskih naprav (običajno integriranih vezij), ki deluje v dvosmernem (dupleks) načinu.

Razvilo ga je podjetje Motorola sredi 80-ih let 20. stoletja.[1]

Protokol za komuniciranje uporablja princip nadrejen/podrejen (angl. master/slave), po katerem nadrejena naprava vzpostavlja stik in vodi komunikacijo s podrejeno napravo.

Vmesnik[uredi | uredi kodo]

Vodilo SPI omogoča dvosmerno komunikacijo z eno ali več podrejenimi napravami. Pri tem uporablja štiri signalne linije:

  • MISO - nadrejena naprava posluša, podrejena sporoča (master input - slave output),
  • MOSI - nadrejena naprava sporoča, podrejena posluša (master output - slave input),
  • SCK - urin takt, ki ga udarja gospodar,
  • /SS - s tem signalom nadrejena naprava določi, s katero podrejeno komunicira, signal je aktiven v nizkem stanju.

Imena linij se lahko od gornjih tudi razlikujejo.

Vodilo SPI lahko uporablja ena nadrejena in več podrejenih naprav, nadrejena naprava pa lahko hkrati komunicira z natanko eno podrejeno.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Serial Peripheral Interface (SPI) & Inter-IC (IC2) (SPI_I2C), str. 3, z dne 20.4.2013

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]