Rudolf Mencin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rudolf Mencin
Rojstvo17. april 1879({{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Libeliče
Smrt26. avgust 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (89 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicučitelj, urednik, publicist

Rudolf Mencin, slovenski šolnik, * 17. april 1879, Libeliče, † 26. avgust 1968,[1] Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po maturi na celovškem učiteljišču je od leta 1899 poučeval med drugim tudi v Malečniku, postal 1918 šolski inšpektor na Koroškem po plebiscitu pa bil šolski referent na okrajnem glavarstvu na Prevaljah (1920–1926). Na njegovo pobudo so slovenski učiteljji leta 1926 sprejelo deklaracijo, po kateri naj bi učiteljska organizacija združevala vse učitelje, ne glede na politično prepričanje. Sodeloval je tudi pri organizaciji kmečkih nadaljevalnih šol in v uredništvu časopisa Slovenija, po vojni pa bil med ustanovitelji koroškega ilustriranega mladinskega lista Mladi rod.[2]

Objavil je več pomembnejših razprav: Naša kmetska poklicna šola (Pedagoški zbornik, 1930), O kmetskem nadaljevalnem šolstvu (Popotnik, 1928/1929), O nalogi naše šole in Izobraževanje učiteljskega naraščaja (oboje Sodobna pedagogika, 1955).[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Čopič, Venčeslav (11. september 1968). »Rudolf Mencin (nekrolog)«. Prosvetni delavec.
  2. 2,0 2,1 Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002