Zagreb (rušilec)
| Rušilec Zagreb | |
| Uporabnik |  |
|---|---|
| Avtorizacija gradnje: | |
| Začetek gradnje: | ? |
| Splovitev: | 30. marec 1938 |
| Sprejeta v uporabo: | november 1939 |
| Vzeta iz uporabe: | 17. april 1941 |
| Usoda: | potopljen v Boki Kotorski |
| Splošni podatki | |
| Teža: | 1.210 t |
| Izpodriv: | 1.655 t |
| Dolžina: | 98 m |
| Širina: | 9,45 m |
| Ugrez: | 3,18 m |
| Hitrost: | 38 vozlov |
| Pogon: | štirje kotli Jerou, 40.000 KM |
| Posadka: | 145 |
| Oborožitev: | štirje 120 mm in štirje 40 mm topovi, dva 12 mm mitraljeza, šest 533 mm torpednih cevi |
Zagreb je bil rušilec Vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije iz razreda Beograd. Poimenovan je bil po takratnem glavnem mestu Banovine Hrvaške, Zagrebu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je skupaj s sestrskima ladjama, Beogradom in Ljubljano, predstavljal najsodobnejšo vojno ladjo Kraljevine Jugoslavije.
Operativna zgodovina [uredi]
Po tem, ko je Kraljevina Jugoslavija sprejela v službo veliki rušilec Dubrovnik, je v Franciji naročila še malo serijo manjših rušilcev. Te je oblikovalo podjetje Ateliers et Chantiers de la Loire. Prvega iz serije so izdellii v Franciji, preostala dva pa v jugoslovanskih ladjedelnicah. Oborožitev je dobavila češkoslovaška Škoda, pogonski sistem pa je bil kupljen od podjetja Yarrow Shipbuilders.
Zagreb je bil ob izbruhu aprilske vojne zasidran v Boki Kotorski in ni neposredno sodeloval v spopadih. 17. aprila sta Zagreb, da ne bi padel v roke italijanski vojni mornarici, potopila častnika Sergej Mašera in Milan Spasić[1]. Oba sta se potopila skupaj z ladjo, zaradi česar so ju 10. septembra 1973 proglasili za narodna heroja Jugoslavije.
Danes je model rušilca na ogled v Tehničnem muzeju v Zagrebu ter v Vojnem muzeju v Beogradu.
Reference [uredi]
- ^ Čertič, P. (2006). Junak vojnih mornaric. Bovec, Kobarid, Tolmin: Glasilo EPIcenter, Posoški razvojni center.
 |
Ta članek o vojaškem plovilu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
