Rohan (Tolkien)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rohan

Map of Rohan.gif
Ozemlje Rohana (obrobljeno z belo)
Trajanje 2510 t. v. - ?
Narodi Rohirrim
Jezik rohanščina
Vladarji Gospodarji Marke
Vladarske rodbine Eorlingi
Prestolnica Edoras

Rohan, tudi Marka (Krajina, Mejna dežela) ali Rajterska (Rotterheim, tudi Riddermarc ali Reit-mearc, Krajina konjenikov) je domišljijska pokrajina in človeška kraljevina v Tolkienovem Srednjem svetu. Rohan večinoma poseljujejo Rohirrimi, ljudstvo, znano po svojem konjerejstvu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Calenardhon[uredi | uredi kodo]

Calenardhon


Poselitev okoli 3320 naprej
Propad/izselitev okoli 1636, zaradi Velike kuge
Narod(i) Gondorci
Jezik zahodščina
Kraljestvo(a) Gondor

Rohan se je, ko je še bil gondorska provinca, imenoval Calenardhon. Po veliki kugi je postal neobljuden.[navedi vir] Leta 25010 t. v. so orki in vzhodnjaki Calenardhon opustošili in se spopadli z Gondorci na Celebrantskem polju. Gondorcem so na pomoč so priskočili Rohrrim in jih rešili pred porazom.

Prihod Rohrrim[uredi | uredi kodo]

Gondroci so Rohirrim v zahvalo podarili Calenardhon (takrat je bil komaj obljuden), ki se je od tedaj naprej imenoval Rohan. Rohanci so bili Gondorju zvesti zavezniki,[1] prav tako so odigrali pomembno vlogo pri obrambi gondorskih severnih meja.[2][3]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo Rohana je večinoma sestavljeno iz Rohirrim (Roh-hir-im, Konjarskih mojstrov, poslovenjeno tudi Rohirrimi v Gospodarju Prstanov in nepravilno[4] omenjeni kot Rogirrimi v Silmarillionu),[5] potomcev Eorla Mladega.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Rohirrimi so v sorodu z Bardingi iz Ereborskega Dolinja in Beorningi iz Anduinskega Dolinja[6]. Po ugotavljanjih gondorskih rodoslovcev so Rohirrimi izvirali iz Treh človeških rodov in so bili daljni potomci Hadorja. V Rohan so Rohirrimi prišli s Severa; na jug jih je vodil Eorl Mladi.[3]

Jezik in izročila[uredi | uredi kodo]

Rohirrimi niso imeli pisave, vendar so svoje izročilo prenašali s pesmimi. Poznali so gondorske običaje in izročila, po potrebi so njihovi voditelji govorili tudi gondorščino, čeprav je bil uraden še vedno njihov severni jezik:[3] ta je bil v sorodu z jezikom Beorningov iz Anduinskega Dolinja, od koder so izvirali tudi Hobiti, zato so v rohanščini, čeprav je niso razumeli, prepoznavali elemente svojega jezika.[7] Zapise o zgodovini Rohana sta med drugim imela v svojih Šajerskih knjižnicah (v Buškovniku in Dobrikošti) tudi Hobita Merjadok in Peregrin Tuk,[8] kar so jima je omogočili ohranjeni stiki z Rohanom.[9]

V drugem delu Gospodarja prstanov je omenjena pesem:

Kje sta zdaj jezdec, konj njegov? Kje roga jasni glas?
Kje halja oklepna in kje šlem, kje vihra svetlih las?
Kje harfe strune pod roko, kje ognja rdeči kras?
Kje vigred je in žetev kje, kje žito, zraslo v klas?
Vse to je šlo kot dež v gorah, kot piš, ki glas pregiba;
in na zahod so dnevi šli, v temo prešli prek hriba.
Kdo še lahko pograbi dim pokurjenega dračja,
ali ubežna leta uzre, ko se od Morja vrača?
[10]

—-neznani rohanski pesnik, o Eorlu Mlademu[10]

Faramir je Frodu povedal, da sta se gondorska in rohirrimska kultura do neke mere zlili.[3]

Tolkien je pri rohanščini (in posledično tudi pri sorodni hobitski zahodščini) črpal iz anglosaščine,[7] zato je mogoče zaslediti nekatera imena Tolkienovih likov v staroangleški literaturi: na primer v Beowulfu so omenjena imena Eomer (Éomer), Hama (Hama Kladivoročnik) in Froda (Frodo),[11], podobno kot so mnoga druga imena (predvsem škratov, omenjen tudi Gandalf) v Völuspi iz Edde.[12]

Značaj in izgled[uredi | uredi kodo]

Rohirrimi so bili visoki, svetlolasi in svetlooki.[3] Aragorn jih je opisal kot "ponosne, trmaste, iskrene, velikodušne, pogumne (a ne neusmiljene) in modre."[6]

Imena[uredi | uredi kodo]

Rohanci se skozi Tolkienova dela pojavljajo pod različnimi imeni:

Geografske in regionalne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Rohan je ravninska dežela, že naravno zaščitena z gorovji na jugu in zahodu, veliko reko Anduin na vzhodu, na severu pa z zloveščim gozdom Fangornom in še dalje v isti smeri z močno vilinsko kraljevino Lothlorien. Na skrajnem vzhodu kraljestva leži Rohanska vrzel, ki vodi dalje v okolico reke Ajzen.[13]

Vode[uredi | uredi kodo]

Skozi Rohan teče mnogo rek: največja je Entok (Onodlo), ki hkrati služi kot meja med vzhodnim in zahodnim Emnetom. Na zahodu dve manjša reka Mejščica služi kot meja z Gondorjem. Izvira v Firienski hraščini in se proti severu izliva v ustje Entoka, ob robu katerega do Anduina poteka Rohanska meja. Reka Entok ima še pritok Snežico, ki izvira v Dunhargu, pri gori Golorožcu, blizu Edorasa in teče ob zahodnem robu Vzhodnega Folda, dokler se ne izlije v Entok.

Meje[uredi | uredi kodo]

Rohan na severu omejuje Fangornski gozd in Planota, na svojem severozahodu se dotika tudi konca gorske verige, ki razpolavlja Srednji svet, Hiatheglirja. Na vzhodu leži Rohanska vrzel, ki sega od konca Hiatheglirske verige do skrajnega severa Nimraisa na svojem jugu, Velika zahodna cesta skozi njo drži proti Severno-južni cesti, skozi okolico reke Ajzen in mesta Ajzengar. Na zahodu mejo Rohana predstavlja del Anduina, ki leži južneje od Planote ter zahodni rob ustja največje rohanske reke, Entoka, nakar meja poteka po Mejščici v bližini mokrišča Fenmarch, ki razmejuje Rohan z gondorsko provinco Anorien. Meja se zaključi v Firienski hraščini, od koder čez vso južno mejo, vse do zahodne, vlogo prevzame Ered Nimrais.[13][14]

Notranja razdelitev[uredi | uredi kodo]

Rohan se deli na pet regij: severni in večji del na Vzhodni in Zahodni Emnet, ki ju razmejuje reka Entok, skrajni južni del na Vzhodni in Zahodni Fold, najmanjša regija pa je Folde, v kateri leži glavno mesto kraljestva, Edoras.[13]

Vloga v Vojni za prstan[uredi | uredi kodo]

Rohan je v Vojni za prstan odigral veliko vlogo, predvsem v porazu Sarumanove vojske iz Ajzengarta v Helmovem breznu in prispevka konjenice v Bitki na Pelennorskih poljanah.

Odnos s Sauronom[uredi | uredi kodo]

O Rohanu so se na začetku Vojne širile govorice, da plačujejo davek Sauronu v obliki konj,[6][15][16] čeprav so večji veljaki (na primer Boromir in Aragorn) v to dvomili.[6][16]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Bitka na Celebrantskem polju
Eorl Mladi
Gondor
Éomer

Viri[uredi | uredi kodo]

Tolkienova dela[uredi | uredi kodo]

  • Tolkien, John Ronald Reuel (2002). Gospodar prstanov: Bratovščina prstana. Ljubljana: Mladinska Knjiga. COBISS 115456256. 
  • Tolkien, John Ronald Reuel (2005). Gospodar prstanov: Stolpa. Ljubljana: Mladinska Knjiga. COBISS 119321088. 
  • Tolkien, John Ronald Reuel (2005). Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev. Ljubljana: Mladinska Knjiga. COBISS 123903232. 
  • Tolkien, John Ronald Reuel (2004). Silmarillion. Ljubljana: Karantanija. COBISS 122064640. 
  • Tolkien, John Ronald Reuel (2001). Unfinished Tales. London: HarperCollins Publishers Ltd. ISBN 9780261103627. (v angleščini)
  • Gradišnik, Branko (2004). Gospodar Prstanov od A do Ž. Ljubljana: Mladinska Knjiga. COBISS 127624960. 

Drugo[uredi | uredi kodo]

Beowulf. prevedel in uredil Marjan Strojan. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1992. COBISS 30038784. 

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bratovščina prstana, 323
  2. ^ Stolpa, 410
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Stolpa, 411
  4. ^ Forum društva Gil-galad, debata o Rohanu
  5. ^ Silmarillion, 405
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 Stolpa, 36
  7. ^ 7,0 7,1 Gospodar prstanov od A do Ž, rohanščina
  8. ^ Bratovščina prstana, 30
  9. ^ Bratovščina prstana, 29
  10. ^ 10,0 10,1 Stolpa, 153
  11. ^ Beowulf, imensko kazalo
  12. ^ Völuspá, verzi 10-13
  13. ^ 13,0 13,1 13,2 Stolpa, 515
  14. ^ Stolpa, 516
  15. ^ Bratovščina prstana, 344
  16. ^ 16,0 16,1 Bratovščina prstana, 354



Dežele iz Tolkienove mitologije do drugega veka

Aman | Brethil | Doriath | Dorthonion | Falas | Gondolin | Harad | Hithlum | Ossiriand | Nargothrond | Númenor | Thargelion

Dežele iz Tolkienove mitologije od tretjega veka naprej

Arnor | Aman | Dolinje Anduina | Dolinje | Eriador | Gondor | Harad | Mordor | Mrkolesje | Rohan | Rhûn | Šajerska