Rocroi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 55’ 34" severne širine, 4° 31’ 20" vzhodne dolžine

Občina Rocroi
Rocroi

Grb
Rocroi is located in Francije
Rocroi
Rocroi
Lega
Zemljepisna dolžina: 4.52222222222
Zemljepisna širina: 49.9261111111
Uprava
Država Francija
Regija: Šampanja-Ardeni
Departma: Ardeni
Okrožje: Charleville-Mézières
Kanton: Rocroi
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Val et Plateau d'Ardenne
Župan: Michel Sobanska  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: m–m
(povpr. 385 m)
Površina kopnega:¹ 50,41 km²
Prebivalstvo
(1999)
2.420
 - gostota: (1999) 48/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 08367/ 08230:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Rocroi je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Ardeni regije Šampanja-Ardeni. Leta 1999 je naselje imelo 2.420 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja na severu pokrajine Šampanje 28 km severozahodno od središča departmaja Charleville-Mézières v bližini meje z Belgijo. Sestavljajo ga četrti Centre ancien, Campagne, Bouverie, Sartnizon, Bois Bryas in Orzy.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega kantona v regiji/departmaju/okrožju

Rocroi je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Blombay, Bourg-Fidèle, Le Châtelet-sur-Sormonne, Chilly, Étalle, Gué-d'Hossus, Laval-Morency, Maubert-Fontaine, Regniowez, Rimogne, Sévigny-la-Forêt, Taillette in Tremblois-lès-Rocroi s 7.792 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Charleville-Mézières.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje je bilo utrjeno že za časa francoskih kraljev Franca I. in Henrika II. v 15. in 16. stoletju. Utrdbo je dokončal v obliki stilizirane zvezde francoski vojaški inženir Vauban v 17. stoletju.

Bitka pri Rocroiju

19. maja 1643 je med tridesetletno vojno prišlo pri Rocroiju do bitke, v kateri je francoski vojvod d'Enghien porazil špansko-avstrijsko vojsko pod poveljstvom generala Francisca de Mela. Deset let kasneje je vojvod, sedaj že condéjski princ, potem ko je v času državljanske vojne pobegnil kardinalu Mazarinu in se pridružil španski vojski, slednjo vodil pri napadu na mesto in ga tudi zavzel. Leta 1659 je bil s podpisom Pirenejskega miru, s katerim se je končala vojna med Francijo in Španijo v sklopu tridesetletne vojne, vrnjen Franciji.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]