Rjavi uhati netopir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rjavi uhati netopir
Plecotus auritus 01.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Chiroptera (netopirji)
Družina: Vespertilionidae (gladkonosi netopirji)
Rod: Plecotus
Vrsta: P. auritus
Znanstveno ime
Plecotus auritus
(Linnaeus, 1758)[1]

Rjavi uhati netopir (znanstveno ime Plecotus auritus) je velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi.

Opis[uredi | uredi kodo]

Odrasle živali merijo v dolžino med 42 in 53 mm, razpon prhuti imajo med 24 in 29 cm, tehtajo pa med 5 in 11 grami. Ime je vrsta dobila po dolgih uhljih, ki v dolžino merijo od 33 do 39 mm.

Ta vrsta netopirjev dan preživi v skupinah. Najraje se zadržujejo v podzemnih jamah, lahko pa tudi v votlih drevesih in stavbah. Za razliko od večine netopirjev se pri lovu na žuželke, ki jih običajno ne lovi v letu, zanaša na vid[2]. Pogosto lovi tudi podnevi, leti pa počasneje od večine ostalih vrst netopirjev.

Parjenje poteka jeseni, samice pa junija naslednje leto skotijo po enega mladiča.

Eholociranje[uredi | uredi kodo]

Pri lovu si poleg vida pomaga tudi z eholociranjem na frekvencah med 27 in 56 kHz, z največjo energijo pri 45 kHz in povprečno dolžino pulzov 2,5 ms[3][4].

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Linnæus, Carl (1758). Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I (Latin) (10 izd.). Holmiæ: Laurentius Salvius. str. 32. Pridobljeno dne 22. novembra 2012. 
  2. ^ (Stevens 2005).
  3. ^ Parsons, S. and Jones, G. (2000) 'Acoustic identification of twelve species of echolocating bat by discriminant function analysis and artificial neural networks.' J Exp Biol., 203: 2641-2656.
  4. ^ Obrist, M.K., Boesch, R. and Flückiger, P.F. (2004) 'Variability in echolocation call design of 26 Swiss bat species: Consequences, limits and options for automated field identification with a synergic pattern recognition approach.' Mammalia., 68 (4): 307-32.