Rigoletto (opera)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Plakat za uprizoritev leta 1916

Rigoletto je opera v treh dejanjih (štirih slikah) italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Libreto je po drami Kralj se zabava francoskega pisatelja Victorja Hugoja napisal Francesco Maria Piave. Krstna predstava je bila v beneškem Teatru La Fenice 11. marca 1851. Naslovno vlogo je pel baritonist Felice Varesi.

Opera Rigoletto je danes del železnega opernega repertoarja, v Verdijevem opusu pa je prva izmed treh oper (ob Traviati in Trubadurju), s katero se je mojster zapisal med najpomembnejše operne skladatelje vseh časov. Prva slovenska premiera Rigoletta je bila 19. novembra 1896 v Ljubljani.

Osebe[uredi | uredi kodo]

Sherrill Milnes kot Rigoletto in Maddalena Bonifaccio kot Gilda v predstavi iz leta 1973
  • Rigoletto, dvorni norec - bariton
  • Gilda, njegova hči - sopran
  • Vojvoda mantovski - tenor
  • Sparafucile, razbojnik - bas
  • Maddalena, njegova sestra - mezzosopran
  • Giovanna, Gildina skrbnica - mezzosopran
  • grof Ceprano - bas
  • grofica Ceprano, njegova soproga - mezzosopran
  • Matteo Borsa - tenor
  • grof Monterone - bas
  • Marullo - bariton
  • ječar - bas
  • paž - mezzosopran

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Godi se v šestnajstem stoletju v Mantovi in bližnji okolici.

Spremljamo zgodbo grbastega norca Rigoletta, ki se na zabavi posmehuje staremu grofu, ki se pritožuje, da mu je lahkoživi vojvoda zavedel hčerko. Grof Monterone zato prekolne norca, ki ima tudi sam hčerko Gildo, skrbno skrito pred dvorjani. Toda vojvoda se po naključju seznani z Gildo in jo z besedno zvijačo omreži. Dvorjani Gildo ugrabijo, misleč, da je Rigolettova ljubica, zato norec milo prosi, naj mu jo vrnejo, in prekolne dvorjane. Da bi se maščeval nad vojvodo, ki mu je zavedel hčer, najame celo ubijalca, toda nesrečna in zaljubljena Gilda se žrtvuje in umre namesto vojvode. Takoj ko Rigoletto najde umirajočo hčerko, spozna, da se je grofovo prekletstvo uresničilo.

Arija La donna e mobile[uredi | uredi kodo]

V operi je največji glasbeni hit arija Vojvode iz tretjega dejanja »La donna e mobile« (slovensko: Ženska je tičica). Skladatelj se je lepote melodije zavedal, zato jo je tenoristu pred krstno predstavo prepovedal peti v javnosti.

Izvirno besedilo:

La donna è mobile
Qual piuma al vento,
Muta d'accento — e di pensiero.
Sempre un amabile,
Leggiadro viso,
In pianto o in riso, — è menzognero.
(refren)
La donna è mobil
qual piuma al vento
Muta d'accento e di pensier!
e di pensier!
e di pensier!
È sempre misero
Chi a lei s'affida,
Chi le confida — mal cauto il core!
Pur mai non sentesi
Felice appieno
Chi su quel seno — non liba amore!
(refren)
La donna è mobil
qual piuma al vento
Muta d'accento e di pensier!
e di pensier!
e di pensier!

Glasbeni primer[uredi | uredi kodo]