Relativistična masa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.

Krajevni del četverca gibalne količine \vec\mathbf{P} je povezan s trirazsežno gibalno količino \vec\mathbf{G}:

 \vec\mathbf{P} = m \gamma \vec\mathbf{v} = \gamma \vec\mathbf{G} \!\, .

Pri tem je m lastna masa, \gamma Lorentzov faktor, \vec\mathbf{v} pa trirazsežna hitrost.

Alternativna pot je, da zahtevamo, da je krajevni del četverca gibalne količine določen z enako enačbo kot gibalna količina v trirazsežnem prostoru:

 \vec\mathbf{P} = m(v) \vec\mathbf{v} \!\, .

Pri tem je treba vpeljati »relativistično maso« delca, odvisno od njegove hitrosti:

 m(v) = \gamma m \!\, .

Prednost te vpeljave je, da imajo nekatere – ne pa vse – enačbe posebne teorije relativnosti v tem primeru enako obliko kot enačbe v klasični mehaniki. Po drugi strani pa se tako vpeljana masa transformira kot časovna komponenta vektorja četverca, ne pa kot skalar. Matematično čistejša je vpeljava polne energije W:

 W = m(v) c_0^2 \!\, .

Pri tem je c0 hitrost svetlobe v praznem prostoru. Polna energija je z relativistično maso v enakem razmerju kot lastna energija z lastno maso; njena vpeljava zato prihrani potrebo po vpeljavi relativistične mase.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Janez Strnad, Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1981, str. 44-45. (COBISS)