Reforme Julija Cezarja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

REFORME JULIJA CEZARJA

Cezarju je v zelo kratkem času uspelo izpeljati reformni program s katerim je korenito posegel v organizacijo Rimske države in družbe. Politične, gospodarske, kulturne in upravne reforme so zaznamovale njegovo vladavino.


Vsebina

[uredi] Politične reforme

  • razširitev senata na 900 članov, med katerimi so bili tudi prebivalci provinc, kakor tudi Italije;
  • uvedba nove upravne delitve občin, Rim postane glavno mesto imperija;
  • podelitev rimskega državljanstva prebivalcem Sicilije, severne Italije in Španije;
  • vključitev Galije v Italijo;
  • V službe je sprejemal tudi uradnike in oficirje iz provinc.


[uredi] Gospodarske reforme

  • uvedba velikih javnih gradbenih del v Rimu za brezposelne, ki jih je bilo okrog 150000, torej skorja polovica;
  • razdeljevanje žita revnim i znižanje dolgov (agrarni zakon iz leta 59 pr.Kr.);
  • mnogoštevilne družine so dobivale nagrade;
  • ureditev prometa v Rimu-vozovi čez dan niso smeli voziti;
  • ureditev čiščenja cest;
  • skrb za javne gradnje.


[uredi] Družbene reforme

  • naseljevanje nepreskrbljenih veteranov in proletarcev na ozemljih zunaj italije-v novo ustanovljenih kolonijah;
  • ponovna naselitev Korinta in Kartagine.


[uredi] Kulturne reforme

  • zakon proti razkošju;
  • reforma koledarja: julijanski koledar (namesto luninega leta je Cezar uvedel sončno leto.) od 1.januarja 45 p.n.št. dalje je imelo leto 365 dni in eno četrtino dneva. Njegov rojstni mesec se je preimenoval v julij. Uvedel je prestopno leto-29.februar.

Tak koledar je veljal do leta 1573, ko ga je zamenjal gregorajnski koledar;

  • v rimu je dal zgraditi Forum Iulium z baziliko;
  • skrb za ljudske igre.

Vse Cezarjeve reforme so imele namen spojiti Rim s provincami v monarhijo po helenističnem vzoru. Rim naj bi postal središče take svetovne države.