Razmerje prirastka stroškov glede na prirastek učinkovitosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Razmerje prirastka stroškov glede na prirastek učinkovitosti ali mejno razmerje stroškovne učinkovitosti[1] (angl. incremental cost-effectiveness ratio, kraj. ICER) je razmerje med razliko v stroških zdravljenja in razliko v koristih oziroma učinkovitosti zdravljenja dveh alternativnih strategij.[2] V vrednostih ICER so lahko podani rezultati analize stroškovne učinkovitosti določene nove oblike zdravljenja.[1]

Vrednost ICER se izračuna po naslednji enačbi:

ICER = (C1 – C2) / (E1 – E2)

pri čemer je:[3]

  • C1 – strošek nove oblike zdravljenja
  • E1 – koristi nove oblike zdravljenja
  • C2 – strošek primerjalne oblike zdravljenja
  • E2 – koristi primerjalne oblike zdravljenja

Stroški se podajajo v denarnih enotah, medtem ko se merijo učinki oziroma koristi določene strategije zdravljenja običajno v izgubljenih oziroma pridobljenih letih zdravstveno kakovostnega življenja (QALY).[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo, Uradni list RS, št. 110/10 in 35/13.
  2. ^ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  3. ^ What is the incremental cost-effectiveness ratio (ICER)? GaBI Online. [1]. Dostop: 20. 3. 2012.
  4. ^ Primer on Cost-Effectiveness Analysis. Effective Clinical Practice, September/October 2000. [2]. Dostop: 20. 3. 2012.