Ravatit
| Ravatit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IX. razred: Organske spojine |
| Kemijska formula | C14H10 |
| Strunzova klasifikacija | 10.BA.40 (10. izdaja) |
| Klasifikacija DANA | 50.03.02.01 |
| Kristalna simetrija | H-M: 2, prostorska skupina P 21 |
| Osnovna celica | a = 8,39 Å, b = 6,18Å, c = 9,55Å, β = 98,48° |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 178,23 g mol−1 |
| Barva | brezbarven do siv |
| Kristalni habit | luske, polikristalinični kristali, skorja |
| Kristalni sistem | monoklinski |
| Razkolnost | popolna po {001} |
| Trdota | 1 |
| Sijaj | steklast, voščen |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prosojen |
| Gostota | 1,11 g cm-3 |
| Optične lastnosti | dvoosen (+/-) |
| Lomni količnik | nα = 1,750 nγ = 1.950 |
| Kot 2V | 90° (izmerjen) |
| Disperzija | r < v |
| Ultravijolična fluorescenca | rumeno-bela v UV svetlobi |
| Topnost | benzen, dietileter, ledocet[1] |
Ravatit je organski mineral s kemijsko formulo C14H10 (fenantren).[2][3] Njegova nahajališča so v skladih tlečega premoga, če temperatura ne preseže 50-60 ºC. Odkrili so ga leta 1993 pri vasi Rivat, 100 km severno od Dušanbeja v Tadžikistanu, po kateri je dobil ime.[4][5]
Ravatit se pojavlja v tankih nepravilnih ploščicah, nekaj milimetrov velikih polikristalih, redkeje tudi v monokristalih, ali manj kot milimeter debeli skorji.[2]
Mineral v UV svetlobi rumeno-belo fluorescira.[5]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Phenanthren. Thieme Verlagsgruppe. Pridobljeno 8. januarja 2015.
- ↑ 2,0 2,1 J.L. Jambor, E.S. Grew (1994). New Mineral Names. American Mineralogist 79: 389 Pridobljeno 24. aprila 2013.
- ↑ Ravatite Mineral Data. Pridobljeno 8. januarja 2015.
- ↑ Ravatite. Mindat.org. Pridobljeno 8. januarja 2015.
- ↑ 5,0 5,1 N. Lutz, I.V. Pekov (1993). Ravatite, C14H10, a new organic mineral species from Ravat, Tadzhikistan. European Journal of Mineralogy 5: 699-705. Pridobljeno 24. aprila 2013.