Rakitna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rakitna
Rakitna se nahaja v Slovenija
Rakitna
Rakitna
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′31″N 14°26′20″E / 45.892°S 14.439°V / 45.892; 14.439
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaBrezovica
Površina
 • Skupno20,984 km2
Nadm. višina
796,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno709
 • Gostota34 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi

Rakitna je razloženo naselje na Rakitenski planoti v Občini Brezovica.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Rakitna deloma leži na plitvem kraškem polju in deloma na valoviti dolomitni planoti v nadmorski višini 780 do 820 mnm, in je s tem najvišje ležeče kraško polje v Sloveniji. Kraj obkrožajo borovi in smrekovi gozdovi. Dolomitno dno polja je mokrotno, po njem teče potok Rakitniščica, ki ponika v Ponikvah v severnem delu polja. Nekatere izvire Rakitniščice so v povirnem delu zajezili in nastalo je umetno jezero, v bližini pa je zrasel zaselek z vikend hišami. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom ali pa se vozijo na delo v dolino. V središču kraja ob cesti Podpeč - Cerknica stojijo župnijska cerkev sv. Križa, trgovina in gostilna, na robu polja pa gručasti zaselki.

Okoliš Rakitne ponuja ugodne klimatske pogoje za pljučne bolnike. V zaselku Boršt stoji Mladinsko klimatsko zdravilišče. Rakitna je povezana z redno avtobusno linijo Rakitna - Preserje - Notranje Gorice.

Rakitna je izhodišče za naslednje izlete: po pešpoti mimo bolnišnice Krvavica v dolino Iške (Iški Vintgar), po makadamski cesti na vrh Krima (1107 m).

Zaradi visoke nadmorske višine in lege v plitvem kraškem polju se temperatura na Rakitni pogosto spusti zelo nizko. Zjutraj 15.2.1956 je bilo izmerjeno -34,0 °C, kar je le 0,5 °C več od uradnega slovenskega rekorda na Babnem polju, izmerjenega istega dne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V pisnih virih se Rakitna prvič omenja leta 1265. Mimo kraja je vodila rimska cesta iz Cerknice čez Ig v Emono.

NOB[uredi | uredi kodo]

Po italijanski ofenzivi na Dolenjskem in Notranjskem je bila v začetku meseca novembra 1942 na Rakitni organizirana posadka MVAC. Aprila 1943 se je del Tomšičeve brigade spopadel s posadko vaških straž iz bližnjega zaselka Novaki. Jeseni 1943 pa so se v nemški ofenzivi na območju Rakitne partizanske enote večkrat spopadle s sovražnikom.

Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Križa se v starih listinah prvič omenja leta 1420. Prvotno je bila to podružnična cerkev, cerkve iz Cerknice, leta 1766 pa je postala sedež vikariata, od 1842 pa je župnijska cerkev. Letnica 1677 na portalu kaže na predelave v 17. stoletju, sicer pa je stavba poznobaročna pozidana na križnem tlorisu; osrednji prostor je obokan s plitvo kupolo, prezbiterij in stranski kapeli pa sta banjasto obokani. Veliki oltar iz črnega marmorja je bil izdelan konec 17. stoletja.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]