Ragnarök

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Severni portal lesene cerkve iz 11. stoletja na Urnesovi kmetiji prikazuje kače in zmaje, ki predstavljajo ragnarök [1]

Ragnarök ("somrak bogov") je v nordijski mitologiji zaporedje dogodkov, napovedano v pesnitvi Völuspá, ki pripeljejo do velike bitke. V njej se spopadejo bogovi in ostala mitološka bitja, konča pa s smrtjo večine glavnih božanstev (Odin, Thor, Týr, Freyr, Heimdallr in Loki). Bitki sledijo številne naravne katastrofe, ki svet uničijo in potopijo.

Po ragnaröku se svet znova rodi, zavladajo mu preživeli bogovi, človeški rod pa se nadaljuje. Ragnarök je v nordijski mitologiji izjemnega pomena in je kot tak že dolgo predmet akademskih razprav. O njem govorita predvsem Poetična Edda, sestavljena iz starejših virov v 13. stoletju, in Prozna Edda, ki jo je v 13. stoletju napisal Snorri Sturluson.


Etimologija[uredi | uredi kodo]

Staronordijska beseda "ragnarök" je sestavljena iz dveh besed, "ragna" ("bogovi") in "rök" ("razvoj", "vzrok", "usoda", "konec"). Pomen besede "ragnarök" se zato večinoma razlaga kot "končna usoda bogov". [2]

Ragnarök v literaturi[uredi | uredi kodo]

Poetična Edda[uredi | uredi kodo]

V Poetični Eddi je ragnarök omenjen v preroški pesnitvi Völuspá, kjer vidka Odinu razlaga, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Po napovedi propada bogov nadaljuje s pripovedjo o novem začetku. V 64. kitici nekateri strokovnjaki vidijo prihod krščanskega boga, a ker Codex Regius te kitice ne vsebuje, je v večini izdaj Edde izpuščena.[3]

Prozna Edda[uredi | uredi kodo]

Völuspá Snorriju Sturlusonu predstavlja glavni vir pri pisanju o ragnaröku, hkrati pa sam vključi podatke, ki pesnitvi nasprotujejo.

Ragnarök v sodobni kulturi[uredi | uredi kodo]

Koncept ragnaröka je kot navdih služil veliko metal skupinam. Tako npr. o padcu nordijskih pogov govorita albuma Ragnarok (2006) ferske zasedbe Týr in Twilight of the Thunder God (2008) Švedov Amon Amarth.

Dogodki, ki napovedujejo veliko bitko bogov, so nemalokrat omenjeni tudi v stripu Thor.


Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. Fazio, Moffet, Wodehouse (2003:201).
  2. Simek (2000:259).
  3. Hollander 1962:13

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Hollander, Lee M., 1962. The Poetic Edda. Austin: University of Texas Press.
  • Crossley-Holland, Kevin.,1980. The Penguin Book of Norse Myths. London: Penguin.