Radioaktivno onesnaženje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Radioaktivno onesnaženje ali radiološko onesnaženje (tudi s tujko ~ kontaminacija) je onesnaženje biosfere z radioaktivnimi snovmi. To so radioaktivne snovi na površinah, ali v trdnih snoveh, tekočinah ali plinih (tudi v človeškem telesu). Njihova prisotnost je nenamerna ali nezaželena. Kot pri drugih okužbah, se tudi radioaktivna kontaminacija nanaša samo na prisotnost nenamernih ali nezaželenih radioaktivnostih, in ne navaja obsega vključenih nevarnosti.

Radioaktivne snovi onesnažujejo vodo, tla in zrak, torej se vključujejo v biokemične cikle. Stroncij-90 je nevarna sestavina radioaktivnih padavin, saj se zlahka vgrajuje v biomaso rastlin in kopiči v zaporednih členih prehranjevalne verige. Znano je, da radioaktivno sevanje bolj škoduje razvitejšim organizmom.

Radioaktivno onesnaževanje najbolj prizadane živali, ki so zadnji člen v prehranjevalni verigi, ker v njih nakopičene radioaktivne snov dosežejo najvišje koncetracije.

Viri kontaminacije[uredi | uredi kodo]

Radioaktivna kontaminacija je običajno posledica razlitja ali nesreče med proizvodnjo ali uporabo radionuklidov (radioaktivnih izotopov) - nestabilno jedro, ki ima prekomerno energijo. Manj značilne so jedrske padavine, ki so distribucija radioaktivne kontaminacije zaradi jedrske eksplozije. Okužba se lahko pojavi iz radioaktivnih plinov, tekočin ali delcev. Na primer, če se radionuklidi rabljeni v medicini razlijejo, bi se lahko širili med ljudi. Radioaktivna kontaminacija je lahko tudi neizogiben rezultat določenih procesov, kot je izpust radioaktivnega ksenona pri predelavi jedrskega goriva. V primerih, da se razlita radioaktivna snov ne more zadržati, jo lahko razredčimo na sprejemljivo koncentracijo. Z zadrževanjem preprečimo radioaktivnim snovem, da bi onesnažile okolje. Kontaminacija ne vključuje preostalih radioaktivnih snovi, ki ostanejo po zaključku razgradnje raioaktivnih snovi. Iz tega razloga se radioaktivne snovi v zaprtih posodah ne uvrščajo med kontaminirane, čeprav je lahko stopnja sevanja enaka. Izvori radioaktivnega onesnaževanja so lahko tudi naravni (sevanje iz vesolja in kamnin) in sevanje iz snovi, ki jih proizvaja človek.

Najhujši primer radioaktivnega onesnaženja v novejši zgodovini je bila černobilska nesreča, ko je po eksploziji jedrskega reaktorja blizu ukrajinskega mesta Černobil v ozračje ušlo več ton radioaktivnega prahu.

Spremljanje sevanja[uredi | uredi kodo]

Nadzor radiacije zajema merjenje količine sevanja. Na podlagi tega se poda ocena o izpostavljenosti sevanju radioaktivnih snovi. Metodološke in tehnične podrobnosti za oblikovanje in delovanje okoljskih programov ter spremljanje sevanja, so navedene v varnostnih standardih IAEA.

Meritve[uredi | uredi kodo]

Radioaktivna kontaminacija lahko obstaja na površinah ali v zraku. V jedrski elektrarni je za odkrivanje in merjenje kontaminacije zadolžen specialist na področju zdravja.

Površinska kontaminacija[uredi | uredi kodo]

Površinska kontaminacija je običajno izražena v enotah radioaktivnosti na enoto površine. Rezultati so podani v becquerelih, izmerjenih na kvadratni meter (Bq/m2), lahko pa uporabljamo tudi druge mere. Površinska kontaminacija je lahko fiksna ali odstranljiva. V primerih fiksne kontaminacije se radioaktivne snovi ne morejo širiti.

Tveganja[uredi | uredi kodo]

V naravi smo neprestano izpostavljeni sevanju. Ne le da smo izpostavljeni bombardiranju kozmičnih žarkov, tudi vsako živo bitje vsebuje majhne količine ogljika, večina (tudi ljudje) pa vsebuje tudi kalij. Te nizke stopnje sevanja, ki smo jim izpostavljeni vsakodnevno niso nič bolj nevarne od sončnih žarkov. Vendar ravno tako kot je lahko škodljivo pretirano izpostavljanje sončnim žarkom, nam lahko škodi tudi izpostavljenost radiaciji.

Nizka stopnja kontaminacije[uredi | uredi kodo]

Nevarnosti za ljudi in okolje zaradi radioaktivne kontaminacije so odvisne od narave radioaktivnega onesnaževanja, ravni kontaminacije in obsežnosti širjenja kontaminacije. Nizke stopnje radioaktivnosti predstavljajo majhno tveganje, vendar jih je še vedno možno zaznati z instrumenti za merjenje sevanja. V primeru nizkostopenjske kontaminacije izotopov s kratko življenjsko dobo, jih je najbolje pustiti, da se sami razgradijo. Daljše živeče izotope je potrebno očistiti in pravilno odstraniti, saj je lahko tudi zelo nizka stopnja radiacije življenjsko nevarna, če smo ji izpostavljeni daljši čas.

Visoka stopnja kontaminacije[uredi | uredi kodo]

Visoke stopnje kontaminacije kontaminacije lahko predstavljajo večje tveganje za ljudi in okolje. Ljudje so lahko izpostavljeni potencialno smrtni ravni sevanja, zaradi širjenja okužbe po nesreči (ali namerni povzročitvi), ki vključuje velike količine radioaktivnih snovi. Biološki učinki zunanjih izpostavljenosti radioaktivni kontaminaciji so na splošno enake kot tiste iz zunanjega vira sevanja, ki ne vključujejo radioaktivnih snovi (rentgenski aparati), in so odvisni od absorbirane doze.

Biološki učinki[uredi | uredi kodo]

Biološki učinki notranje deponiranih radionuklidov so v veliki meri odvisni od dejavnosti in stopnje biološke porazdelitve in odstranjevanja radionuklidov, ki pa je odvisna od njegove kemične oblike. Učinki so odvisni tudi od kemične strupenosti deponiranega materiala, neglede na njegovo radioaktivnost. Nekateri radionuklidi se na splošno lahko hitro porazdelijo po telesu in se tudi hitro izločijo iz telesa. Nekateri organi vsrkavajo radioaktivne elemente, zaradi česar je očiščenje in zdravljenje teh organov zelo oteženo. Naprimer, ščitnica vsrka velik odstotek joda, ki vstopi v telo. Velike količine joda, ki ga vstopi v naše telo lahko ščitnici škodi ali pa jo celo uniči, medtem ko so druga tkiva prizadeta v veliko manjšem obsegu. Velika količina joda je bila izpuščena v okolje pri nesreči v Černobilu, kar je povzročilo veliko smrtnih primerov zaradi obolenja ščitnice. Po drugi strani se radioaktivni jod uporablja pri diagnosticiranju in zdravljenju mnogih oblik bolezni ščitnice, ravno zato ker ščitnica dobro vpija jod.

Oblike radioaktivne okužbe[uredi | uredi kodo]

Radioaktivni elementi lahko vstopijo v naše telo na različne načine. Lahko jih na primer zaužijemo ali vdihnemo. Iz tega razloga je pri delu z radioaktivnimi snovmi pomembno, da smo primerno opremljeni z varovalno opremo. Radioaktivni elementi lahko pridejo v naše telo tudi kot posledica zaužitja kontaminiranih rastlin, živalskega mesa, pitje onesnažene vode ali mleka od živali, ki je bila izpostavljena radioaktivnemu sevanju. Če pride do velikega radioaktivnega onesnaženja, je potrebno preprečiti vse možne oblike okužbe z radioaktivnimi elementi.

Dokumentarni filmi[uredi | uredi kodo]

The Atom Strikes! (1945) — uradni film vojske ZDA o povzročeni škodi na Hirošimi in Nagasakiju. Gembaku no ko(1952) — dokumentarni film o japonskem učiteljici, ki obišče domače mesto Hirošima, 6 let po bombardiranju in vidi kakšno škodo je povzročila radiacija. The War Game(1965) - prepovedan dokumentarni film o nuklearnem napadu Sovjetov na Britance, ki ni bil prikazan vse do leta 1985. Hiroshima Nagasaki August 1945 (1970) — dokumentarni film o uničenju, ki ga je povzročila atomska bomba. The Atomic Cafe(1982) — dokumentarni film, ki vsebuje fotografije vlade Zda o nuklearni poizkusih in propagandni filmi, ki so se predvajali v šolah v letih med 1940 in 1960, z navodili kako je potrebno ravnati v primeru napada z atomsko bombo. The Day After(1983) — dokumentarni film o nuklearnem napadu na prebivalce majhnega mesta blizu Kansasa. Radio Bikini - dokumentarni film o testih z atomsko bombo na Maršalovih otokih. Hiroshima: Out of the Ashes (1990) — dokumentarec o grozljivih posledicah nukleranega napada. K-19: Doomsday Submarine(2002) — dokumentarec o nesreči prve ruske nuklearne podmornice. K-19: The Widowmaker - dokumentarec o prvi izmed mnogih katastrof sovjetske podmornice K-19. The Last Atomic Bomb(2006) — dokumentarec o življenju japoncev, ki so preživeli napad na Nagasaki leta 1945. White Light/Black Rain: The Destruction of Hiroshima and Nagasaki(2007) — HBO-jev dokumentarec govori o mladih japoncih, ki jih ne gane to kar se je zgodilo leta 1945. Govori tudi nekaj ameriških vojnih veteranov. Poglej tudi [[1]], ki vsebuje šest filmov vezanih na radioaktivnost.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Ozadje sevanja Maršalovi otoki Černobilska katastrofa Kritičnosti nesreče Okoljsko onesnaževanje Goiânska nesreča Ionizirajoče sevanje Seznami jerskih nesreč in radioaktivnih incidentov Low-background steel Jedrske in radioaktivne nesreče Jedrska razprava Jedrska energija Biološka radiacija Izpostavljenost sevanju Radioaktivne zastrupitve Radioaktivni odpadki Radiofobija Relativna biološka učinkovitost Otočje Rongelap Podmornica K-19