Radio Študent Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Radio Študent (RŠ) je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije 9. maja 1969. RŠ je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968. Je prvi elektronski medij na območju nekdanje Jugoslavije, ki je deloval izven sistema Jugoslovanske radiotelevizije in hkrati najstarejši nenehno delujoči študentski in skupnostni radio v Evropi.

Danes je Zavod Radio Študent ena najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj ter neprofitna civilno-družbena in kulturno-izobraževalna organizacija, s sediščem v Ljubljani v Sloveniji. RŠ kombinira osnovne značilnost radia skupnosti (Community radio) in javnega servisa (Public broadcasting).

RŠ ima pravni status zavoda, katerega ustanoviteljica je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani). 12. aprila leta 2012 je RŠ od Agencije za pošto in elektronske komunikacije dobil status študentskega programa posebnega pomena.

Osnovni podatki[uredi | uredi kodo]

Frekvenca oddajanja: 89,3 MHz (500 W) UKV stereo. Internet stream: http://kruljo.radiostudent.si:8000/ehiq

Oddajnik Radia Študent pokriva širše območje Ljubljane, z okoli 500.000 potencialnih poslušalcev. Po zadnji raziskavi agencije Mediana ima Radio Študent preko 35.000 rednih poslušalcev. Oddajanje pa se lahko že od leta 1998 spremlja tudi prek spletne strani RŠ (www.radiostudent.si), ki ima trenutno na letni ravni okoli 1.500.000 ogledov, med katerimi je 170.000 edinstvenih obiskovalcev (Google Analytics). Radio Študent ima tudi svojo lastno video produkcijo RTVŠ.

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Radio Študent ima le pet redno zaposlenih in več kot 150 rednih honorarnih programskih sodelavcev, ki so organizirani v okviru šestih programskih enot: Aktualno-politična, Glasbena, Univerzitetna in Redakcija za kulturo in humanistične vede ter Služba za napovedovanje in Tonsko-tehnična služba RŠ.

Po veljavnem Aktu o ustanovitvi Zavoda Radio Študent Uredništvo zavoda RŠ v širši sestavi sestavljajo vsi člani redakcij zavoda RŠ, ki opravljajo novinarsko delo, odgovorni urednik, drugi avtorji prispevkov in drugi programski sodelavci. Uredništvo zavoda RŠ v ožji sestavi pa sestavljajo odgovorni urednik ter uredniki in/ali redaktorji redakcij zavoda RŠ ter vodji programskih služb. Uredništvo RŠ deluje avtonomno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti za uresničevanje programske zasnove študentskega in nepridobitnega radijskega ter televizijskega programa.

Zavod RŠ ima Strokovni svet zavoda RŠ kot kolegijski strokovni organ na področjih dejavnosti zavoda RŠ, zaradi katerih je ustanovljen. Strokovni svet sestavljajo direktor, odgovorni urednik, uredniki in/ali redaktorji redakcij ter vodje služb zavoda RŠ.

Zavod RŠ upravlja Svet RŠ, ki ga sestavljajo: predstavnika ustanovitelja, predstavniki zavoda (predstavniki delavcev, redakcij in služb), predstavnik strokovne javnosti in predstavnik uporabnikov.

Izobraževalni aspekt[uredi | uredi kodo]

Vse programske in neprogramske organizacijske enote Radia Študent so hkrati tudi nosilke posameznih izobraževalnih procesov. Na različne avdicije RŠ se na letni ravni prijavi povprečno 300 ljudi, v glavnem študentov in drugih mladih, od česar jih gre skozi izobraževalni proces kakšnih 100, med sodelavce pa se jih letno sprejme okoli 40. Kasneje veliko njih postanejo priznani kulturni, glasbeni in politični novinarji, strokovnjaki za določena umetniška, kulturna ali univerzitetna področja, tehnični mojstri in računalničarji, napovedovalci in pripovedovalci, pa tudi marsikateri politik, oglaševalec ali poslovnež je na RŠ naredil prve korake v svoji karieri. Poleg tega RŠ prek različnih projektov izvaja praktična usposabljanja tudi za osnovnošolce, srednješolce in študente, za invalide in druge ranljive skupine ter manjšine, ki imajo na RŠ tudi oddaje v svojih jezikih.

Kulturna produkcija[uredi | uredi kodo]

Radio Študent ima lastno glasbeno založbo ZARŠ, od leta 2013 pa tudi spletni portal neodvisnega založništva Indie-Grad. RŠ vsako leto organizira 2 večja glasbena dogodka: Klubski Maraton - koncertno turnejo za mlade in neuveljavljene izvajalce po vsej Sloveniji ter dvodnevni festival glasbe in založništva Tresk. V okviru RŠ od leta 2011 deluje tudi Odprta radijska raziskovalna platforma RADAR, in sicer kot partnerska in podporna (inter)medijska platforma za najrazličnejša sodelovanja v širokem polju sodobnih raziskovalnih umetniških praks. RŠ je prav tako producent ali koproducent številnih drugih manjših ali večjih umetniških, pripovedovalskih, pogovornih, koncertnih in klubskih dogodkov, predavanj in seminarjev.

Mednarodno sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Radio Študent je eden izmed ustanoviteljev AMARC Europe - evropske sekcije [združenja skupnostnih radiev AMARC] - ki je ustanovljena leta 1994 v Ljubljani. RŠ je bil leta 2001 skupaj z beograjskim Radiem B92 in zagrebškim Radiem Student pobudnik projekta Cross Radio, ene izmed prvih iniciativ za ponovno vzpostavitev komunikacijskih mostov v radijskem in kulturnem delovanju na področju nekdanje Jugoslavije. RŠ je od leta 2012 član mednarodne mreže radijskih postaj za izmenjavo programa s področja sodobnih raziskovalnih umetniških praks Radia.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Radio Študent je ena najstarejših evropskih študentskih in skupnostnih neodvisnih radijskih postaj. Nepretrgoma oddaja že od 9. maja 1969. Ustanovila ga je Zveza skupnosti študentov Slovenije.

Prvih devet let je Radio Študent oddajal trourni program na srednjem valu lokalnega oddajnika v VIII. bloku Študentskega naselja, tako da se ga je dalo slišati le v posameznih delih Ljubljane.

Maj 1978 je mesec ponovnega rojstva RŠ. Točno na njegov deveti rojstni dan je začel delovati njegov novi UKV-stereo oddajnik in radijske oddaje tistega poletja so postale uspešnice med ljubljansko mladino. Hkrati je RŠ razširil tudi svoj programski čas, na štiri ure dnevno in na štiri ure ob večerih ob koncih tedna.

V osemdesetih letih je RŠ stal na samem čelu (pretežno mladinskih) glasil, ki so postopoma odpirala takratne tabu teme. Začelo se je z Nazi punk afero leta 1981, nadaljevalo z vročo polemiko okoli reforme izobraževanja in z brezkompromisnim pisanjem o problematiki takratne JLA ter zaključilo z Ljubljanskim procesom leta 1988, v katerem je Radio Študent skupaj z Mladino odigral osrednjo medijsko vlogo in z njim dočakal obdobje najmnožičnejše poslušanosti v svoji dosedanji zgodovini. Obenem je (z dokončnim pokopom dolga leta obveznega prenosa popoldanskih poročil Radia Slovenija ob 15.30) razširil program proti večernem času in se leta 1991 dokončno razširil tudi na vse večere v tednu.

Februarja 1997 se je Radio Študent iz tesnih kletnih prostorov v VIII. bloku preselil v VI. in VII. nadstropje XIV. bloka, kjer ima končno na voljo optimalne prostorske in tehnične pogoje za izpeljavo programskega obsega, v katerega je zagrizel že v osemdesetih letih.

Od maja 1998 naprej se da Radio Študent kot eno prvih tovrstnih evropskih radijskih postaj poslušati tudi po internetu in je tako dostopen po celem svetu.

Od leta 2008 je Radio Študent z uvajanjem jutranjega programa med sedmo in enajsto uro razširil programski čas svojega živega programa za dodatne štiri ure, tako da ima večino leta 17 ur produkcije na dan, 13 ur pa le v času študijskih počitnic med julijem in septembrom. Sicer pa oddaja program 24 ur vse dni v letu.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Socialna omrežja[uredi | uredi kodo]