Radagast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Radagast rjavi je izmišljen lik iz Tolkienove mitologije. Je eden od istarjev - čarovnikov, ki so bili poslan od Valarjev, da pomagajo vilinom in ljudem srednjega sveta, v boju proti Sauronu.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Na prvem mestu je to ime staro slovanskega boga piva.

Kasneje je to ime Tolken uporabil tudi v svojih literarnih delih. Radagast je prišel iz Valinorja okrog leta 1000, tretjega zemeljskega veka. Je eden od Majarjev. Saruman ga ni maral, zato ga je morala Valarka Yavanna prisiliti, da je sprejel Radagasta kot kompanjona, s katerim se ni razumel. Bil pa je Gandalfov zaveznik in zaupnik in, kot je on rekel, bratranec. Radgast je prav tako poznal Beorna.

Večino časa je živel v srednjem svetu v dolini reke Anduin, na zahodnem delu Mrkolesja blizu Žafranovih poljan. Zelo dobro se je razumel z divjimi živalmi, spoznal pa se je tudi na zelišča. Znal je govoriti jezik ptic, bil je tudi mojster oblik. Gandalf ga je opisal kot nikoli potujočega, razen, če je to res nujno, bil pa naj bi tudi zelo pošten.

Pomagal je tudi Sarumanu, ki je bil član belega sveta, ki se je uprl Sauronu (čeprav Radagast ni bil član sveta) tako, da mu je priskrbel ptice, za katere je verjel, da bodo namenjene opazovanju Saurona. V knjigi Bratovščina prstana ga je Saruman brez njegovega vedenja izkoristil, da je zvabil Gandalfa v svoj stolp Orthanc. Vendar ga je tudi nevede rešil, ko je poslal Gwaihirja (orla), da bi prinesel novice iz Orthanca o Sauronovih premikih.

Kot Sarumanu tudi Radgastu ni uspelo izvršiti njegove naloge, saj je postal obseden z živalmi in rastlinami. Vendar Tolkien omenja, da ne verjame, da je njegova napaka tako velika kot Sarumanova in, da se bo lahko vrnil v neumrljive dežele.